Običajno smo pod stresom, ko mislimo, da so zahteve situacije večje od naših virov za spopadanje z njim. Na primer: nekoga, ki se počuti dobro pri javnem nastopanju, morda ne skrbi, kako bo izpeljal predstavitev, medtem ko nekdo, ki nima zaupanja v lastne sposobnosti, čuti velik stres zaradi prihajajoče predstavitve.
Neki psiholog je dejal, da je strah pred predstavitvijo lahko celo večji od strahu pred smrtjo. Med pogoste vire stresa spadajo večji življenjski dogodki, kot sta selitev ali menjava službe. Dolgoročne skrbi, kot je dolgotrajna bolezen, in skrbi starševstva so lahko prav tako stresne. Tudi vsakodnevne težave, kot so prometni zastoji, so lahko vir stresa.
Škodljivo za zdravje
Stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, je škodljiv tako za fizično kot za duševno zdravje. Do tega pride, ko obstaja neskladje med zahtevami dela in količino nadzora, ki ga ima zaposleni nad izpolnjevanjem teh zahtev. Na splošno lahko kombinacija zahtev dela in majhnega nadzora nad situacijo povzroči resen stres. Stres na delovnem mestu lahko prizadene tako zaposlene kot delodajalce.
Obstaja stres, ki je sprejemljiv (na primer tisto, čemur pravimo »izziv« ali »pozitiven stres«), toda ko se stres pojavi v količini, s katero se človek ne more spopasti, lahko pride do čustvenih in fizičnih sprememb v telesu.
Stresne situacije se lahko pojavijo na katerem koli delovnem mestu. Vendar obstajajo službe, kjer je stres pogostejši in intenzivnejši. Gre denimo za poklice, kot sta policist in gasilec. Zaradi njihovega velikega pomena za družbo kot celoto se bomo tukaj podrobneje osredotočili na te poklice.
Zanimiva nedavna študija, izvedena v ZDA pri več kot 400 policistih, je pokazala, da imajo policisti in policistke, ki so starejši od 40 let, večje tveganje za srčni infarkt in druge srčne bolezni v primerjavi z nacionalnim povprečjem; 43 odstotkov policistov in 72 odstotkov policistk ima povišano raven holesterola v krvi; policisti imajo na splošno hitrejši srčni utrip od povprečja in zelo pogosto povišan krvni tlak, povečano telesno težo, muči jih nespečnost in žal je več tudi pojavov raka.
Policijsko delo je nevarno, saj nanje prežijo nevarnosti z vseh strani. Pritisk, ki ga čutijo pri izvrševanju zakona, policiste izpostavlja večjemu tveganju za visoke ravni destruktivnih stresnih hormonov in posttravmatsko stresno motnjo, kar se kaže po večjih tragedijah, kot so potresi, nesreče in tako dalje.
Še težje je policistkam
Biti policist pomeni delo v psihološko stresnem delovnem okolju, polnem nevarnosti, velikih zahtev, potrebe po krmarjenju skozi najrazličnejše situacije in izpostavljenosti smrtni nevarnosti.
Vodje omenjene raziskave menijo, da so policistke verjetno še bolj pod stresom kot policisti. Ker je to še vedno v osnovi moški poklic, se ženske na delovnem mestu lahko počutijo socialno izolirane. Poleg tega ima večina žensk dodatne domače obveznosti – družino, otroke.
Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba temu profilu zaposlenih, ki delajo v tako težkem in stresnem poklicu, pomagati. Izobraževati jih je treba o tem, kako se sprostiti, kako drugače razmišljati o stvareh, ki jih doživljajo kot varuhi reda in miru.
Drug poklic, ki je po težavnosti dela, odgovornosti in stresu blizu policiji, je gasilec. Gasilci so ljudje, ki jih boste v akcijah pri požarih, potresih, reševanju ljudi iz ruševin, prometnih nesrečah, poplavah, eksplozijah in reševanjih vseh vrst videli med prvimi.
To so ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati, ki ne sprašujejo, kakšno je vreme, ali je dan ali noč, ki se izpostavljajo velikim nevarnostim, ki delajo na meji vzdržljivosti, ki delajo pod velikim stresom in ki pogosto trpijo zaradi vseh tistih dobro znanih posledic stresa. Za vse to si zaslužijo veliko spoštovanje in sočutje javnosti.
V interesu delodajalca je, da se ustrezno odzove na morebitne znake stresa, ki se lahko pojavijo pri njegovih zaposlenih, in da je na splošno pripravljen ter sposoben zmanjšati možnosti za nastanek stresa v delovnem okolju.
