V družbi, kjer se o določenih telesnih funkcijah raje ne govori, spahovanje in vetrovi ostajajo največje zadrege. Vendar pa ti povsem naravni pojavi niso samo neizogiben del človeške izkušnje, pač pa tudi pomemben pokazatelj zdravja našega prebavnega sistema. Strokovnjaki poudarjajo, da je razumevanje ključno za ločevanje med normalnim delovanjem telesa in znaki, ki bi nas morali skrbeti.
Čeprav sta spahovanje in sproščanje vetrov pogosto vir nelagodja ali celo sramu, sta v resnici dokaz, da naš prebavni sistem aktivno deluje. Toda od kod prihajata ta zvok in vonj? In kdaj prestopita mejo normale?
Znanstveno gledano ločijo med eruktacijo (spahovanjem) in flatulenco (vetrovi). Njun izvor je različen.
Vnešeni zrak
Spahovanje je večinoma posledica zaužitega zraka. Med jedjo, pitjem, govorjenjem ali celo zaradi kajenja in uživanja gaziranih pijač v prebavila vnesemo zrak. Ta se nabere v zgornjem delu želodca in ustvari pritisk. Ko ta naraste, se spodnja požiralnikova zapiralka za trenutek sprosti in omogoči, da zrak uide nazaj skozi usta, kar slišimo kot spahovanje (ali »riganje«, kot se pogovorno reče). Gre za preprost fizikalni proces, s katerim se telo znebi odvečnega zraka.
Vetrovi pa nastajajo globlje v prebavnem traktu, natančneje v črevesju. Naše črevesje je dom milijardam mikroorganizmov – bakterijam, virusom in glivam –, ki sestavljajo našo črevesno mikrobioto. Ena ključnih nalog te je fermentacija hrane, ki je sami ne moremo prebaviti. Gre predvsem za vlaknine in nekatere kompleksne ogljikove hidrate, ki jih najdemo v stročnicah, zelenjavi in žitih.
Pri procesu fermentacije ti mikrobi kot stranski produkt proizvajajo pline, kot so ogljikov dioksid, metan in vodik. Ti se morajo iz telesa izločiti, kar se zgodi v obliki vetrov — zato so pravzaprav znak, da je naša mikrobiota dobro nahranjena in aktivna.
Človek v povprečju spusti vetrove od 13- do 21-krat na dan, kar predstavlja od 0,5 do 1,5 litra plina. Količina je odvisna od prehrane in sestave mikrobiote posameznika.
Neprijetno tiščanje
Toda včasih se lahko pojavijo tudi težave. Prekomerno spahovanje je lahko simptom aerofagije – stanja, pri katerem oseba nezavedno požira prevelike količine zraka. To se pogosto dogaja ljudem, ki so pod stresom, jedo ali pijejo prehitro, med obrokom veliko govorijo, žvečijo žvečilne gumije ali pijejo gazirane pijače. Povečana količina zraka v želodcu lahko povzroči napihnjenost in neprijetno tiščanje.
Podobno lahko vetrovi postanejo moteči. Njihovo število in vonj sta močno povezana s prehrano. Živila, bogata z vlakninami, kot so fižol, zelje, leča in polnozrnata žita, naravno povečajo proizvodnjo plinov. Enako velja za laktozo pri ljudeh z laktozno intoleranco, saj njihovo telo ne more razgraditi mlečnega sladkorja, ki zato postane hrana za plinotvorne bakterije.
Zelo izrazit vonj vetrov je pogosto povezan s prehrano, bogato z živalskimi beljakovinami. Pri njihovi razgradnji nastaja vodikov sulfid – plin z značilnim vonjem po gnilih jajcih.
Čeprav so vetrovi in spahovanje večinoma neškodljivi, so lahko v redkih primerih znak resnejših zdravstvenih težav. Pozornost je potrebna, če prekomerno napenjanje spremljajo opozorilni znaki. Med te sodijo nenamerna izguba telesne teže, kri v blatu, dolgotrajne bolečine v trebuhu, driska, zaprtje ali bolečina v prsnem košu. V takšnih primerih je nujen posvet z zdravnikom, saj so to lahko simptomi stanj, kot so celiakija, sindrom razdražljivega črevesja ali vnetne črevesne bolezni.
Za zmanjšanje nelagodja strokovnjaki svetujejo nekaj preprostih ukrepov.
Jejmo počasi
Pri prekomernem spahovanju je ključno zmanjšati vnos zraka. To dosežemo tako, da jemo počasi, v mirnem okolju, se izogibamo žvečilnim gumijem in gaziranim pijačam ter med obrokom ne govorimo preveč.
Pri težavah z vetrovi pa je rešitev predvsem v prilagoditvi prehrane. Priporočljivo je postopno zmanjševanje vnosa živil, ki povzročajo največ plinov, kot so stročnice in kapusnice. Smiselno je tudi razdeliti dnevni vnos hrane na več manjših obrokov, da prebavil ne preobremenimo. Blagodejno deluje tudi lažja telesna aktivnost po obroku, na primer kratek sprehod, ki spodbudi delovanje črevesja.
Skratka, namesto da bi se svojih telesnih zvokov sramovali, jim raje prisluhnimo. So naraven in pomemben del delovanja našega telesa, ki nam lahko veliko pove o našem zdravju in življenjskem slogu.
