Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
»Pred kratkim sem zbolela, in ko sem se testirala, sem ugotovila, da sem okužena s koronavirusom. To me je presenetilo, saj se mi je zdelo, da ga sploh ni več med nami, saj nihče več ne govori o njem. Tudi ko sem poklicala zdravnico, je rekla, naj le blažim simptome, kot je bila na primer visoka vročina, drugih ukrepov ali navodil pa mi ni dala. Zato me zanima, kako je s stanjem covida pri nas. Ali te podatke sploh še kdo spremlja in kaj kažejo? Kakšno je stanje po Evropi?« zanima našo bralko Mihaelo.
Res je, v zadnjih tednih se v nekaterih delih Evrope ponovno opaža porast okužb s koronavirusom oziroma sars-cov-2, ki povzroča covid-19. Ne gre za alarmantno stanje, kot smo mu bili priča na vrhuncih pandemije, pač pa za tako imenovani poletni val, ki ga strokovnjaki pripisujejo predvsem pojavu novih, bolj prenosljivih različic virusa.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sicer ne izdaja več tedenskih poročil o stanju, kot jih je v času pandemije, a spremlja epidemiološko situacijo. Podatki iz različnih držav kažejo na zmerno povečanje števila okužb, predvsem v zahodni Evropi. Poročila o povečanem kroženju virusa prihajajo iz držav, kot so Francija, Španija in Italija.
Glavni vzrok za povečanje števila okužb so nove podrazličice iz skupine omikron, ki so jih poimenovali FLiRT (na primer KP.2 in KP.3). Te različice so še bolj nalezljive in se lažje izognejo imunosti, pridobljeni s preteklimi okužbami ali cepljenjem. Dobra novica je, da za zdaj nič ne kaže, da bi povzročale težji potek bolezni v primerjavi s prejšnjimi različicami omikrona.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja stanje okužb dihal v Sloveniji. Zadnji podatki kažejo, da je stanje trenutno mirno in pod sezonskim pragom. Kljub temu virus kroži med prebivalstvom. V odpadnih vodah so že v preteklih mesecih zaznali prisotnost novih različic, kot sta omenjeni KP.2 in KP.3.
Število prijavljenih primerov okužb s koronavirusom pa ne odraža nujno dejanskega stanja okužb, saj se veliko ljudi ne testira. Čeprav okužbe dihal pri mladih brez kroničnih bolezni večinoma potekajo z nekajdnevno vročino, z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih, pa je pri ranljivih skupinah prebivalstva poteka lahko težji, s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice in tudi z višjo smrtnostjo. Pri kroničnih bolnikih se lahko tudi poslabša osnovna bolezen, zato velja upoštevati priporočila in preventivne ukrepe kot doslej, svetujejo na NIJZ.
