Ste že kdaj slišali za asimino? Če niste, niste edini. Ta sadež, ki mu pravijo tudi »indijanska banana«, »bananin grm« ali po angleško »pawpaw« (Asimina triloba), je največji avtohtoni sadež Severne Amerike, v zadnjih letih pa postaja vse bolj priljubljen tudi na slovenskih vrtovih. Zakaj? Ker gre za pravo tropsko poslastico, ki brez težav prenaša našo celinsko zimo.
Meso asimine je bogato, kremasto in spominja na puding, okus pa je prava simfonija, ki jo najpogosteje opisujejo kot mešanico banane, manga, ananasa in včasih celo vanilje. A tisto, kar resnično preseneti, ni le njen okus, temveč njena izjemna hranilna vrednost.
Hranilna bomba
Asimina v povprečju vsebuje okoli 18,3 mg vitamina C, kar je skoraj štirikrat več kot jabolko (približno 4,6 mg). Ta močan antioksidant je ključen za naš imunski sistem, zdravje kože in absorpcijo železa. Pogosto hvalimo banane zaradi vsebnosti kalija (približno 358 mg), vendar jih asimina tu prekaša, saj ga lahko vsebuje tudi do 380 mg ali več. Kalij je bistven za uravnavanje krvnega tlaka in delovanje srca. Asimina je izjemen vir tudi drugih mineralov.
Vsebuje bistveno več magnezija (pomemben za mišice in živčevje), železa (proti slabokrvnosti) in mangana kot večina »običajnega« sadja. Največje presenečenje pa so beljakovine. Asimina vsebuje za sadje nenavadno visoko vsebnost beljakovin in se ponaša z vsemi esencialnimi aminokislinami, kar jo dela primerljivo celo z nekaterimi stročnicami. Bogata je tudi z riboflavinom (B2) in niacinom (B3), ki pomagata pri sproščanju energije iz hrane.
Uživanje asimine ni le kulinarično doživetje, ampak tudi naložba v zdravje. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov (predvsem vitamina C) pomaga telesu v boju proti prostim radikalom. Njena hranilna sestava podpira vse od močnega imunskega sistema do zdrave prebave (zaradi vlaknin) in uravnotežene ravni energije. Visoka vsebnost kalija in magnezija blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem, medtem ko železo pomaga pri preprečevanju utrujenosti.
Lupina ni užitna
Najpomembnejše pravilo pri asimini je: uživamo jo, ko je popolnoma zrela. Zrel sadež je na otip mehak (podobno kot zrel avokado) in ima močno aromo. Čeprav je eksotičen sadež, ki nam ponuja tropski okus, v nasprotju z mangom ali ananasom uspeva tudi pri nas, v Sloveniji. Drevo je odporno proti boleznim in škodljivcem, zato je idealno za ekološko pridelavo. Težko jo boste našli v trgovinah, saj ima ta sadež izjemno kratek rok trajanja. Ko dozori, je dober le še nekaj dni pri sobni temperaturi (v hladilniku morda teden dni). Najbolje ga je pojesti takoj.
Najboljši način je, da asimino preprosto prerežete na pol in njeno kremasto meso izdolbete z žlico, kot bi jedli kivi ali pasijonko. Zaradi svoje kremaste teksture je idealna za pripravo sladoledov, smoothijev, moussov, krem in celo kot nadev za pite. S toplotno obdelavo sicer izgubi nekaj svoje značilne arome, zato jo je najbolje uporabljati v hladnih ali rahlo pogretih jedeh. Uživa se le meso sadeža. Lupina in velika črna semena niso užitna. Semena so celo rahlo strupena, če jih prežvečimo, zato jih vedno previdno odstranite.
Če imate priložnost, da jo pokusite na lokalni tržnici ali pri kom na vrtu (običajno zori konec septembra in oktobra), je ne zamudite. Morda pa vas navduši do te mere, da si svojo »indijansko banano« posadite kar sami.
