Hladna urtikarija je redka, a lahko nevarna bolezen, pri kateri stik s hladom sproži pretiran imunski odziv. Simptomi vključujejo izpuščaje, izbokline, otekanje, srbenje, bolečine v sklepih in utrujenost. V hujših primerih lahko pride do smrtno nevarne anafilaksije, piše Science Alert.
Simptomi se običajno pojavijo ob stiku s hladom, lahko pa tudi, ko se koža ponovno segreje. Sprožilci niso le hladno vreme, temveč tudi plavanje, uživanje zamrznjene hrane, pitje hladnih pijač in dotikanje hladnih predmetov. Pri primarni obliki bolezni mastociti v telesu sprostijo histamin, ki povzroči rdečino, otekanje in srbenje, kar pa v tem primeru predstavlja lažni alarm imunskega sistema.
Diagnoza z ledeno kocko
Diagnoza se običajno postavi z »ledeno kocko na koži« – test mora potekati pod nadzorom zdravnika, saj lahko pri približno 20 odstotkih bolnikov sproži anafilaksijo. Pomembno je prepoznati posameznikove sprožilne temperature, saj lahko tudi relativno blaga izpostavljenost mrazu povzroči simptome.
Zdravljenje vključuje antihistaminike, ki jih je včasih treba jemati v večjih odmerkih, da delujejo učinkovito. Pri kratkotrajnih poslabšanjih so lahko koristni kortikosteroidi, hujše primere pa zdravijo z monoklonskimi protitelesi ali z desenzibilizacijo – postopnim izpostavljanjem kože mrazu. Pri najhujših primerih se uporablja adrenalin za preprečevanje anafilaksije.
Ljudje s hladno urtikarijo so bolj ogroženi tudi med kirurškimi posegi, saj anestetiki znižajo telesno temperaturo, operacijske dvorane pa so hladne. Čeprav se uporabljajo ogrevalni ukrepi, lahko za občutljive osebe mraz predstavlja dodatno tveganje.
Pri 24–50 odstotkih bolnikov se stanje sčasoma izboljša ali povsem izzveni.
