V svetu, ki se zdi bolj povezan in tehnološko naprednejši kot kadar koli, se generacija današnjih najstnikov, znana kot generacija Z, sooča s tiho epidemijo tesnobe, depresije in stresa. Medtem ko se pretekle generacije spominjajo brezskrbnega otroštva, današnji mladostniki odraščajo v senci nenehnih pritiskov, ki prihajajo z digitalnih zaslonov, iz šolskih klopi in lastnih domov.
Poročilo ameriškega psihološkega združenja je razkrilo, da je kar 91 odstotkov tamkajšnjih mladih iz generacije Z občutilo fizične ali čustvene simptome, povezane s stresom, kot sta depresija in anksioznost. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) medtem med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih prav tako opaža porast anksioznih motenj, predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih.
Začne se v adolescenci
Strokovnjaki opozarjajo, da se številne duševne motnje, s katerimi se odrasli spopadajo kasneje v življenju, začnejo razvijati prav v občutljivem obdobju adolescence. Toda kje se konča običajna najstniška negotovost in kje se začne klinična težava? To je vprašanje, ki bega tako starše kot strokovnjake. Razlikovanje med razvojno primerno stisko in resno motnjo je lahko izjemno težko. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da je v primeru dvoma pogovor s šolskim svetovalnim delavcem ali kliničnim psihologom vedno prava odločitev. Zgodnje ukrepanje lahko prepreči poglabljanje težav in bistveno izboljša možnosti za uspešno zdravljenje.
Vzroki za stisko današnjih najstnikov so kompleksni in večplastni. Ne gre zgolj za en sam dejavnik, temveč za preplet družbenih, tehnoloških in medgeneracijskih pritiskov. Medtem ko so se njihovi starši in stari starši v mladosti soočali z drugačnimi izzivi, je generacija Z prva, ki odrašča v popolnoma digitaliziranem svetu. Družbena omrežja so postala merilo za samovrednotenje. Nenehne primerjave z idealiziranimi, skrbno oblikovanimi spletnimi podobami prijateljev in vplivnežev ustvarjajo občutek nezadostnosti in tesnobe. Vsak všeček postane potrditev, vsaka spregledana objava pa vir dvoma. Ta digitalni svet je ponekod nadomestil pristne prijateljske mreže, kar vodi v občutke osamljenosti kljub navideznim stotinam spletnih prijateljev.
Od mladih se hkrati pričakuje, da bodo uspešni na vseh področjih – v šoli, pri obšolskih dejavnostih in v družabnem življenju. Opredelitev uspeha se je nevarno zožila na popolne ocene in življenjepis, poln dosežkov. To vodi v uničujoč perfekcionizem in črno-belo razmišljanje, ko je vse, kar ni popolno, neuspeh.
Ključ do zmanjšanja tesnobe
Seveda tudi starši niso imuni za pritiske sodobnega sveta. Stalni dotok slabih novic prek pametnih telefonov, ekonomska negotovost in globalne grožnje, kot so podnebne spremembe, so povečali anksioznost. Ta strah se nezavedno prenaša na otroke skozi pretirano zaščitništvo, nenehno načrtovanje in nadzor. Starši v želji, da bi svoje otroke obvarovali, nehote prenašajo sporočilo, da je svet nevaren kraj.
Čeprav so ugotovitve skrb vzbujajoče, strokovnjaki ponujajo rešitve. Ključ do zmanjšanja tesnobe pri najstnikih se ne skriva v še večjem nadzoru, temveč v krepitvi pristnih odnosov in notranji moči mladih. Globoka in trajna čustvena vez, ki se začne v otroštvu, ostaja ključna tudi v adolescenci. Najstniki še vedno potrebujejo starše ali druge odrasle kot varno pristanišče. Ta odnos jim sporoča, da so vredni ljubezni in pomembni, kar je temelj zdrave samopodobe in dokazan protistrup za stres.
Sodbe o videzu, odločitvah ali drugačnosti najstniku lahko sporočajo, da v njem oče ali mati vidi razočaranje. Namesto hitrega obsojanja je ključno prizadevanje za razumevanje. Le skozi občutek, da so sprejeti takšni, kot so, lahko najstniki zgradijo zdravo samopodobo.
Adolescenca pa je čas iskanja identitete, kar s seboj prinaša naravne strahove o prihodnosti in lastnem mestu v družbi. Odrasli lahko te strahove umirijo tako, da odprejo pogovor o njih in delijo lastne izkušnje. S tem gradijo odpornost in zmanjšujejo tesnobo.
Ključno je, da se najstniki počutijo videni, slišani in razumljeni. Empatično poslušanje – kjer je cilj razumevanje, ne pa takojšnje svetovanje ali reševanje problema – je eno najmočnejših orodij za krepitev duševnega zdravja.
Kljub skrb zbujajočim trendom obstaja upanje. Raziskave kažejo, da se večina mladih počuti optimistično glede prihodnosti. Podobno kot generacije pred njimi, ki so se soočale z drugačnimi grožnjami, tudi današnji mladostniki kažejo znake, da bodo svoj stres in skrb za svet pretvorili v družbeno delovanje in kulturne spremembe.
