Poletje je tu in z njim vročina, ki nas vabi k osvežitvi v hladni vodi bazenov. A medtem ko se prepuščamo vodnim užitkom, se le redko vprašamo, kaj se skriva v na videz čisti in bleščeči vodi. Vzdrževanje varnega in higieničnega okolja v bazenih je kompleksen proces, ki zahteva tako skrbno delo upravljalcev kot odgovorno obnašanje vsakega posameznega kopalca.
Vsakič ko vstopimo v bazen, s seboj prinesemo tudi nevidne »goste«. Vsak kopalec v bazensko vodo vnese razne nečistoče, ki se spirajo s površine telesa, sluznic in iz telesnih odprtin. To so lahko ostanki znoja, kozmetike, las, odmrle kožne celice, tudi urin ali v skrajnih primerih celo blato. Zaradi te stalne grožnje onesnaženja z mikroorganizmi, ki so lahko škodljivi za zdravje, mora v bazenskih kopališčih potekati neprekinjena priprava vode, vključno z dezinfekcijo. Voda zato nenehno kroži v zaprtem sistemu, kjer se čisti in le delno nadomešča s svežo vodo. Dnevno je treba nadomestiti najmanj 30 litrov kopalne vode na uporabnika.
Najpogosteje uporabljeno sredstvo za dezinfekcijo bazenske vode so klorovi preparati. Klor ima ključno nalogo, da sproti uničuje mikroorganizme, ki jih v vodo vnašajo kopalci. Vendar pa ves klor v vodi ni enak. Ločimo dve obliki, ki ju včasih poimenujemo tudi dobri in slabi klor. Prvi je aktivna oblika klora, ki učinkovito uničuje prisotne mikroorganizme v vodi. Njegova prisotnost v predpisani koncentraciji je ključna za varno kopanje. Vezani klor (slabi klor) nastane, ko prosti klor reagira z organskimi in anorganskimi nečistočami v vodi (na primer z znojem in urinom). Vezani klor je precej manj učinkovit pri uničevanju mikrobov in je glavni krivec za neprijetne stranske učinke.
Zmota o vonju po kloru
Mnogi zmotno verjamejo, da je močan vonj po kloru znamenje čistega in dobro razkuženega bazena. Resnica je ravno nasprotna. Izrazitega vonja ne povzroča prosti (dobri) klor, temveč visoke koncentracije kloraminov (vezanega klora), ki nastanejo, ko prosti klor reagira z nečistočami, ki jih v vodo vnesemo kopalci. Močan vonj po kloru torej ni posledica prevelikih koncentracij dezinfekcijskega sredstva, temveč je kazalnik, da se je prosti klor porabil za reakcije z nečistočami in bi ga bilo zato treba še dodati. Če na kopališču zaznate močan vonj, to pomeni, da voda ni pripravljena pravilno in da je obremenitev vode z nečistočami velika, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kaj se zgodi, če je število obiskovalcev v bazenu preseženo? Obremenitev bazenske vode postane prevelika, zaradi česar je priprava vode prek čistilne naprave manj učinkovita. Prosti klor se hitreje porablja v reakcijah z vnesenimi organskimi in anorganskimi snovmi, zato ga ostane manj na voljo za dezinfekcijo. Poleg tega so mikroorganizmi v nečistočah zaščiteni, kar zmanjšuje učinkovitost klora.
Zaradi reakcije prostega klora z organskimi snovmi nastajajo tudi stranski produkti, kot so trihalometani, ki imajo lahko škodljive učinke na zdravje, zato je njihova koncentracija v vodi omejena. Neučinkovito upravljanje bazena in preobremenjenost tako neposredno vplivata na kakovost vode in povečujeta tveganje za zdravje kopalcev.
Upravljalci kopališč so dolžni zagotavljati stalno kakovost vode. To vključuje avtomatsko merjenje ključnih parametrov, kot so temperatura, prosti klor in vrednost pH, ter ročno preverjanje teh meritev vsaj enkrat, v nekaterih primerih pa tudi do šestkrat na dan.
Odgovornost je tudi naša
Kljub temu pa imamo ključno vlogo pri ohranjanju čistoče tudi kopalci sami. Z upoštevanjem nekaj preprostih higienskih pravil lahko bistveno pripomoremo k varnejšemu in prijetnejšemu kopanju za vse.
1. Prhanje je obvezno. Pred vsakim vstopom v bazen in po uporabi stranišča se temeljito oprhajte z milom. S tem odstranite večino znoja, kozmetike in drugih nečistoč s kože.
2. Uporabite stranišče. Pred vstopom na kopališče vedno uporabite stranišče. Otroke je treba pogosto voditi na stranišče.
3. Ostanite doma, če ste bolni. Nikoli ne uporabljajte bazena, če imate drisko ali ste jo preboleli v zadnjem tednu. To je eden najpogostejših načinov za širjenje okužb.
4. Voda ni za pitje. Izogibajte se požiranju bazenske vode. Prav tako v vodo ne izkašljujte, ne izpihujte nosu in ne spirajte ust.
5. Ležalniki. Na tekstilne obloge ležalnikov pred ležanjem oziroma posedanjem vedno najprej položimo suho brisačo. Nikoli ne posedamo z mokrimi kopalkami oziroma mokri. Pri navedenem še posebej pazimo na otroke.
6. Posebna skrb za otroke. Otroci do tretjega leta starosti morajo obvezno uporabljati kopalne plenice ali kopalke. Plenico zamenjajte na za to določenih mestih, nikoli ob bazenski ploščadi, in po previjanju temeljito umijte tako otrokovo zadnjico kot svoje roke z milom.
7. Opozorite osebje. Če v vodi ali na kopališču opazite kakršno koli onesnaženje (izbljuvke, iztrebke), o tem takoj obvestite osebje.
Poletno kopanje je lahko vir neizmernega veselja in sprostitve. Da bi tako tudi ostalo, je potrebno zavedanje, da je čista in varna voda v bazenu plod skupnega prizadevanja. Z odgovornim ravnanjem in upoštevanjem higienskih priporočil bomo poskrbeli, da bo osvežitev v bazenu prijetna in predvsem varna izkušnja za vse.
