Dolga leta je v psihiatriji in razvojni psihologiji veljala dogma: motnje, kot so avtizem, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in anoreksija, domujejo izključno v možganih. Zdravljenje se je osredotočalo na nevrotransmiterje, vedenjske terapije in psihološko podporo. Toda kaj, če smo ves ta čas gledali v napačen organ?
Nova, prelomna študija, ki so jo opravili na Univerzi Comenius v Bratislavi, pretresa temelje tega razumevanja. Raziskovalci so namreč odkrili presenetljive biološke vzporednice med tremi navidezno nepovezanimi stanji. Skupni imenovalec pa ni v prefrontalnem korteksu, temveč v temnem, zapletenem ekosistemu našega črevesja.
Rezultati, objavljeni v ugledni reviji Neuroscience, ne ponujajo zgolj novega vpogleda v patofiziologijo teh motenj, temveč odpirajo vrata popolnoma novim terapevtskim pristopom. Morda prihodnost psihiatrije tako ne leži na kavču terapevta, temveč tudi na krožniku.
Nevidni ekosistem
Črevesni mikrobiom, ta kompleksna skupnost bilijonov bakterij, virusov in gliv, se v zadnjem desetletju vse pogosteje omenja kot »drugi možgani«. Vendar je slovaška študija ena prvih, ki je neposredno primerjala mikrobiološke podpise pri otrocih z različnimi nevroatipičnimi motnjami.
V raziskavo je bilo vključenih 117 otrok – mešanica pacientov z diagnozami avtizma, ADHD in anoreksije ter kontrolna skupina nevrotipičnih otrok. Znanstveniki so pod drobnogled vzeli vzorce njihovega blata, da bi razumeli, kaj se dogaja globoko v njihovem prebavnem traktu.
Prva ugotovitev je bila jasna in skrb zbujajoča: biotska raznovrstnost, ki je v naravi in v našem telesu znak odpornosti in zdravja, je bila pri otrocih z avtizmom in ADHD drastično zmanjšana. Črevesni vrtovi teh otrok so bili siromašni, v njih pa so prevladovale vrste, ki tam običajno ne bi smele dominirati.
Še bolj zanimivo je bilo razmerje med dvema glavnima družinama bakterij, Bacteroidetes in Firmicutes. To razmerje, ki služi kot nekakšen barometer črevesnega zdravja, je bilo porušeno pri vseh treh skupinah motenj. Takšna neravnovesja so znanstveniki doslej povezovali predvsem s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, zdaj pa se zdi, da so tesno prepletena tudi z motnjami v delovanju možganov.
Od biokemije do vedenja
Morda najbolj pretresljiv del študije se nanaša na anoreksijo nervozo. To bolezen javnost in stroka pogosto dojemata skozi prizmo nadzora, samopodobe in psihološke travme. Toda podatki iz Bratislave kažejo na globoko organsko komponento.
Pri dekletih z anoreksijo so raziskovalci odkrili nenavadno visoko prisotnost bakterije Desulfovibrio. Gre za mikrob, ki reducira sulfat in uspeva v okoljih, revnih s hranili. Prisotnost teh bakterij, skupaj s povečanim številom Cyanobacteria in Verrucomicrobiota, postavlja vprašanje: ali je to zgolj posledica stradanja ali pa te bakterije aktivno prispevajo k vzdrževanju bolezni?
Študija namiguje na slednje. Raziskovalci so namreč pri otrocih z anoreksijo in ADHD opazili znižane ravni ključnih hormonov, ki uravnavajo apetit, kot sta peptid YY (PYY) in leptin. To nakazuje na moten dialog med črevesjem in možgani. Mikrobiom, ki je v disbiozi (neravnovesju), morda ne pošilja ustreznih signalov o sitosti ali lakoti, kar bi lahko biološko pojasnilo nekatere kompulzivne vedenjske vzorce pri hranjenju.
Kdo so krivci in kdo zavezniki
Slovaška ekipa je šla še dlje in identificirala posamezne igralce v tej mikrobiološki drami.
– Escherichia: pri otrocih z avtizmom in ADHD so bile ravni te bakterije nenormalno visoke. Čeprav je Escherichia običajna prebivalka črevesja, postane problematična, ko se prekomerno razmnoži, saj lahko proizvaja toksine, ki vplivajo na živčni sistem.
– Faecalibacterium: ta bakterija, znana po svojih močnih protivnetnih učinkih, je bila pri vseh preučevanih skupinah otrok skoraj odsotna. Njeno pomanjkanje je rdeči alarm, ki ga pogosto vidimo pri depresiji in raku debelega črevesa.
– Bifidobacterium: pri otrocih z avtizmom je bilo opaziti izrazito pomanjkanje teh koristnih bakterij, ki so ključne za proizvodnjo vitaminov in regulacijo imunskega sistema.
To ni zgolj seznam latinskih imen, pač pa zemljevid biološke ranljivosti. Pomanjkanje protivnetnih bakterij pomeni, da so telesa teh otrok verjetno v stanju kroničnega, tihega vnetja. Znanost danes ve, da sistemsko vnetje lahko vpliva na prepustnost krvno-možganske pregrade in neposredno vpliva na razpoloženje, koncentracijo in vedenje.
Kokoš ali jajce
Kot pri vsaki znanstveni prelomnici, je tudi tu potrebna določena mera previdnosti. Kritiki in avtorji sami opozarjajo na večno vprašanje vzročnosti. Ali določena prehrana, ki je pogosta pri avtistih (selektivnost, rituali) in anoreksikih, povzroči spremembo mikrobioma? Ali pa spremenjen mikrobiom narekuje te prehranske izbire in vedenja?
Nacionalno združenje za avtizem v Veliki Britaniji je že prej opozarjalo, da lahko restriktivne diete vplivajo na črevesno floro. Vendar pa slovaška študija, kot poroča portal ScienceAlert, poudarja, da korelacija verjetno teče v obe smeri – gre za začarani krog. Disbioza povzroča vnetje in hormonske motnje, te poslabšajo psihiatrične simptome, kar vodi v še slabše prehranjevalne navade in še večjo disbiozo.
Implikacije teh odkritij so, kljub potrebi po nadaljnjih raziskavah, ogromne. Če sprejmemo dejstvo, da imajo lahko duševne motnje izvor v črevesju, se mora spremeniti tudi naš pristop k zdravljenju.
Ne govorimo več zgolj o tabletah, ki spreminjajo kemijo v možganih. Prihodnost bi lahko prinesla ciljane probiotične terapije, presaditve fekalne mikrobiote ali strogo poosebljene diete, namenjene ponovni naselitvi dobrih bakterij, kot je Faecalibacterium.
