Biti dehidriran preprosto pomeni, da izgubljamo več vode, kot je vnesemo v telo. Takšna situacija povzroči, da organizem težje opravlja nekatere temeljne naloge, kot sta vzdrževanje stalne telesne temperature in odstranjevanje škodljivih, odpadnih snovi iz telesa. Vodo izgubljamo z znojem, solzami in vsakič, ko gremo na stranišče, nekaj pa se je izgubi celo z dihanjem. Svoje rezervoarje sicer polnimo s tistim, kar popijemo in pojemo, vendar nas lahko toplo vreme, telesna vadba in nekatere bolezni hitro vržejo iz ravnovesja. Glede na to, da več kot polovica naše telesne teže izvira iz vode, se padec njene ravni lahko pokaže na številne načine. Blažja oblika dehidracije se pogosto manifestira z občutkom utrujenosti in pojavom glavobola, včasih pa so lahko oslabljeni celo mentalna zbranost, razpoloženje in spomin.
Mnogi se sprašujejo, ali je žeja zanesljiv znak dehidracije. Odgovor je pritrdilen, vendar ni potrebe po paniki. Ko začutimo potrebo po gašenju žeje, je organizem že rahlo dehidriran, zato je dobro takoj popiti nekaj tekočine, še posebej v toplem vremenu ali ob slabem počutju. Tveganje je večje pri določenih stanjih in skupinah ljudi. Oseba lahko izgubi tudi do štiri litre vode, če ima drisko in bruha. Pri dojenčkih in otrocih je zaradi manjšega telesa večja verjetnost dehidracije kot pri odraslih, medtem ko morajo biti starejši odrasli še posebej previdni, saj občutek žeje z leti slabi. Telo lahko postane »bolj suho« tudi zaradi ledvičnih in drugih bolezni, več tekočine kot običajno pa morajo nujno uživati tudi nosečnice in doječe matere.
Ker dojenčki in majhni otroci ne vedo in ne morejo vedno pokazati, kaj se dogaja z njihovim telesom, moramo biti pozorni na zunanje znake. Dobro je preveriti, ali imajo suh jezik, ali so plenice suhe že tri ure in ali so zmedeni ter bolj nemirni kot običajno. V resnejših primerih bodo njihova usta suha in lepljiva, oči so lahko videti udrte in lica upadla, pri čemer je lahko dihanje pospešeno, pulz pa šibek in hiter. Starejši otroci in odrasli običajno občutijo žejo in imajo suha, lepljiva usta, hkrati pa redkeje urinirajo – manj kot štirikrat na dan. Izločijo malo urina, ki je temnejši in ima močnejši vonj. Oseba lahko občuti vrtoglavico, zlasti ko stoji, in lahko celo omedli. S poslabšanjem stanja se žeja okrepi, dihanje in srčni ritem se pospešita, telesna temperatura naraste, človek pa postane zmeden.
Potrebujemo zgolj vodo
Glede vnosa vode pogosto slišimo staro pravilo o osmih kozarcih na dan, ki sicer nima prave znanstvene podlage, a lahko služi kot grobo vodilo. Dejanska potreba je odvisna od fizične aktivnosti, kraja bivanja in splošnega zdravja, zato je najbolje poslušati svoje telo. Dober indikator je barva urina; če je bister ali bledo rumen, je vse v redu, medtem ko temen urin pomeni, da je treba piti več. To je tesno povezano z elektroliti – temeljnimi solmi, kot so kalij, natrij in kalcij, ki so nujni za delovanje živcev in gradnjo kosti. Njihova raven je odvisna od količine vode v telesu; ob izgubi tekočine se poveča žeja in zmanjša uriniranje, saj telo poskuša vzpostaviti ravnovesje med elektroliti.
Ali potrebujemo posebne športne pijače? Skoraj nikoli. Te mešanice vode, soli in sladkorja so namenjene vrhunskim športnikom, kot so maratonci. Večina ljudi med vadbo ne potrebuje ničesar drugega kot vodo, smiselne pa postanejo le pri intenzivnem treningu, ki traja dlje kot eno uro.
Blago do zmerno dehidracijo lahko pogosto premagamo z veliko vode, pri resni driski ali bruhanju pa lahko pomagajo oralne rehidracijske raztopine, ki jih najpogosteje potrebujejo otroci, koristijo pa tudi odraslim. V primeru simptomov resne dehidracije pa je nujen takojšen obisk zdravnika. Ti simptomi vključujejo drisko, ki traja dlje kot 24 ur, vrtoglavico, zmedenost, omedlevico, izgubo energije, pospešen srčni utrip in dihanje ter črno ali krvavo blato. Če raven vode v telesu pade preveč, človek tega ne more popraviti sam in potrebuje bolnišnično zdravljenje. Ker na pitje zlahka pozabimo, je dobro uvesti navado, da popijemo kozarec vode ob obroku in med njimi, saj naše telo včasih občutek žeje zmotno zamenja za lakoto.
