V severni Italiji se širi virus čikungunja, ki povzroča hude bolečine v sklepih. Poročajo o več kot dvesto okuženih, odpovedanih dogodkih in o pozivih k previdnosti. Oblasti bijejo bitko s časom in brezbrižnostjo, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na novo realnost v Evropi, kjer so bolezni, ki jih prenašajo komarji, vse pogostejše.
Sredi septembra bi morale ulice veronskega okrožja Chievo prekipevati od življenja in prazničnega vzdušja ob tradicionalnem festivalu Sagra del Ceo. Namesto glasbe in smeha pa je bila letos v zraku negotovost. Festival je bil začasno prekinjen, javna zbiranja po mestu pa omejena. Razlog: nevidni sovražnik, ki ga prenaša majhen, toda vse bolj razširjen prebivalec – tigrasti komar.
Več kot 200 primerov
Virus čikungunja, tropska bolezen, ki se je že nevarno približala našim krajem, je v Italiji sprožil alarm. Po zadnjih podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za zdravje so v državi našteli že več kot 200 primerov lokalnega prenosa okužbe. K sreči smrtnih žrtev za zdaj ni, toda situacija ostaja resna. Deželi Benečija in Emilija - Romanja, s poudarkom na širšem območju Verone in Modene, veljata za žarišči izbruha.
Bolezen se je razširila tudi med turisti, kar je nekatere države spodbudilo k izdaji opozoril. Nemško zunanje ministrstvo potnikom, ki se odpravljajo v prizadete regije, svetuje posebno previdnost.
Virus se prenaša izključno s pikom okuženega komarja, najpogosteje tigrastega komarja (Aedes albopictus), ki je aktiven podnevi. Neposreden prenos s človeka na človeka ni mogoč. Kljub temu Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) s skrbjo spremlja širjenje takšnih arbovirusov zunaj njihovih tradicionalnih območij, saj to predstavlja potencialno grožnjo mednarodnemu javnemu zdravju.
Največji izziv za zdravstvene oblasti trenutno predstavljata dva dejavnika: pomanjkanje osebne zaščite pri prebivalcih in neupoštevanje preventivnih ukrepov za zatiranje komarjev. Mnogi se še vedno ne zavedajo resnosti grožnje, opozarjajo lokalni zdravstveni delavci. Redki so tisti, ki nosijo dolga oblačila ali redno uporabljajo repelente, kar komarjem omogoča neovirano širjenje virusa.
Posebni ukrepi
Lokalne oblasti so zato okrepile ukrepe. V veronskih četrtih Santa Lucia, Borgo Milano in Chievo potekajo obsežne akcije dezinsekcije, s katerimi poskušajo zmanjšati populacijo tigrastih komarjev. Vendar pa je uspeh teh ukrepov odvisen tudi od sodelovanja vsakega posameznika, ki mora poskrbeti za odstranitev stoječe vode na svojem vrtu ali balkonu, kjer se komarji razmnožujejo.
Ime za bolezen, čikungunja, sicer izvira iz svahilija in pomeni »tisti, ki se zvija«, kar zgovorno opisuje glavno značilnost bolezni – hude, pogosto izčrpavajoče bolečine v sklepih. Simptomi, ki vključujejo tudi visoko vročino, glavobol in izpuščaje, se običajno pojavijo nekaj dni po piku. Čeprav večina bolnikov okreva, lahko bolečine v sklepih vztrajajo več mesecev, v nekaterih primerih celo več let. Posebej ogroženi za težji potek bolezni in zaplete so starejši in osebe z oslabelim imunskim sistemom.
V luči vse pogostejših izbruhov bolezni, ki jih prenašajo komarji, se krepi tudi arzenal preventivnih ukrepov. Evropska agencija za zdravila je nedavno odobrila dve cepivi proti čikungunji, ki sta že na voljo. Za zaščito, ki nastopi približno dva tedna po cepljenju, je potreben le en odmerek.
Nemška stalna komisija za cepljenje je letos prvič izdala priporočilo za cepljenje potnikom, ki se odpravljajo na območja z visokim tveganjem za okužbo.
In Slovenija?
Edina nalezljiva bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo domači komarji (Culex pipiens), je za zdaj virus Zahodnega Nila. V trenutnih epidemioloških razmerah pa ni mogoče z gotovostjo napovedati, ali se bo denga ali čikungunja razširila v Slovenijo, hkrati pa tega ne morejo izključiti, so nedavno pojasnili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
