Znanstvenike je presenetilo nedavno odkritje, ki korenito spreminja razumevanje nastanka kožnega raka. Ameriški raziskovalci so prvič v zgodovini dokazali, da lahko zelo razširjen tip humanega papiloma virusa (HPV), ki velja za neškodljivega prebivalca naše kože, v določenih okoliščinah samostojno sproži razvoj agresivne oblike tumorja. Primer 34-letne ženske, objavljen v prestižni reviji New England Journal of Medicine, razkriva nov, doslej spregledan mehanizem, ki bi lahko vodil do razvoja novih načinov odkrivanja in zdravljenja te bolezni.

Vemo, da so virusi v svetu medicine dvorezen meč. Medtem ko večina tiho biva v našem telesu, lahko nekateri postanejo sprožilci usodnih bolezni. Mednje sodijo humani papiloma virusi (HPV), obsežna družina virusov, katerih vpliv na zdravje je bil doslej le delno pojasnjen. Medtem ko so nekateri tipi (alfa-HPV), ki okužijo sluznice, že dolgo poznani kot glavni povzročitelji raka materničnega vratu, grla in anusa, so njihovi sorodniki, tipi beta-HPV, veljali za nenevarne. Znanstveniki so bili prepričani, da so ti virusi, ki jih najdemo na koži skoraj vsakega človeka, zgolj tihi sopotniki našega mikrobioma. Menili so, da lahko kvečjemu okrepijo škodljive učinke ultravijoličnih žarkov, toda sami niso zmožni povzročiti rakavih obolenj.

Odpornost proti zdravljenju

Najnovejša študija, ki so jo opravili raziskovalci z Nacionalnega inštituta za zdravje v Združenih državah, to domnevo postavlja na glavo. Predstavili so primer 34-letne pacientke z vztrajnim ploščatoceličnim karcinomom na čelu, ki se je kljub večkratnim operacijam in imunoterapiji vedno znova ponavljal. Ta neobičajna odpornost proti zdravljenju je zdravnike spodbudila k podrobnejši genski analizi.

Po presaditvi je karcinom popolnoma izginil, prav tako druge kožne težave, povezane z virusom HPV. Pacientka več kot tri leta po posegu ostaja brez znakov bolezni. 

Odkritje je bilo osupljivo. Ugotovili so, da se je beta-HPV vgradil neposredno v genom rakavih celic in začel proizvajati lastne virusne beljakovine, ki so aktivno spodbujale rast tumorja. Virus ni bil več zgolj pasivni opazovalec, temveč glavni povzročitelj bolezni. Ta mehanizem je bil doslej popolnoma neznan in dokazuje, da lahko virus, ki ga nosi večina populacije, v določenih pogojih postane osrednja težava.

Ključno vprašanje je bilo, zakaj se je to zgodilo prav pri tej pacientki. Odgovor se je skrival v njenem imunskem sistemu. Podrobnejše preiskave so razkrile redko gensko mutacijo. Zaradi nje so bile njene T-celice tako rekoč slepe za celice, okužene z beta-HPV. Imunski sistem virusa ni zaznal kot grožnje, kar mu je omogočilo, da je nemoteno prevzel nadzor nad celičnimi mehanizmi in sprožil nenadzorovano delitev.

Izključna odgovornost virusa

Raziskovalci so hkrati potrdili, da so mehanizmi za popravljanje poškodb DNK, ki jih povzročajo UV-žarki, pri pacientki delovali brezhibno. S tem so dokončno dokazali, da je bil za nastanek in vztrajanje raka odgovoren izključno virus.

To odkritje je odprlo pot do povsem novega pristopa k zdravljenju. Ker konvencionalne metode niso bile uspešne, so se zdravniki odločili za presaditev krvotvornih matičnih celic. S tem postopkom so njen okvarjen imunski sistem v celoti zamenjali z novim, zdravim sistemom darovalca.

Uspeh je bil izjemen. Po presaditvi je karcinom popolnoma izginil, prav tako druge kožne težave, povezane z virusom HPV. Pacientka več kot tri leta po posegu ostaja brez znakov bolezni. 

 

 

Priporočamo