V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
V prilogi vam pošiljam sliko lista z drevesa naši. Veliko število listov ima pike. Drevesa škropim samo z domačimi pripravki in dvakrat na leto z modro galico. Sonja po elektronski pošti
Odgovor: Glede na fotografijo, ki ste jo priložili, ocenjujemo, da gre najverjetneje za pojav hruševe rje (Gymnosporangium sabinae), glivične bolezni, ki se na listih kaže z značilnimi oranžno-rumenimi pegami z rdečerjavim središčem. Po nekaj tednih se na spodnji strani listov razvijejo tudi izrastki (trosišča), ki so videti kot drobni rožički. To je pogosta bolezen hrušk in tudi našijev, še posebno če rastejo v bližini iglavcev iz rodu brinov (Juniperus), ki so pravzaprav vmesni gostitelj te glive. Za hruševo rjo je namreč značilno, da za svoj razvoj potrebuje dva gostitelja, in sicer brin, na katerem rja prezimi in zgodaj spomladi tvori trosišča, iz katerih se sproščajo trosi, ki okužijo hruške ali naši, na katerem se bolezen razvije na listih v obliki lis, ki ste jih tudi vi opazili. Prvi ukrep za preprečevanje bolezni je tako odstranitev vmesnega gostitelja. Če imate na vrtu ali je v bližini vašega vrta zasajen okrasni brin, priporočamo njegovo odstranitev ali vsaj redno obrezovanje in odstranjevanje okuženih delov zgodaj spomladi. Preventivno škropljenje z domačimi pripravki lahko sicer pripomore k splošni odpornosti rastlin, vendar navadno niso dovolj učinkoviti proti glivam, kot je povzročiteljica hruševe rje. Tudi modra galica (bakrov sulfat), ki jo uporabljate, je sicer lahko učinkovita, vendar le ob spomladanskem škropljenju. Priporočamo tudi, da po koncu sezone (jeseni) pograbite in uničite vse odpadle liste, saj na njih lahko prezimijo trosi bolezni.
Naj napišemo še nekaj besed o našiju (Pyrus pyrifolia), imenovanem tudi japonska ali azijska hruška. To je sadno drevo, ki izhaja iz vzhodne Azije, kjer ga gojijo že stoletja. V zadnjih letih postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas, saj dobro uspeva tudi v slovenskih podnebnih razmerah, še posebno na sončnih in zavetnih legah. Značilnost našija so okrogli, jabolku podobni plodovi s hrustljavo, sočno teksturo in blagim, aromatičnim okusom, ki spominja na hruško. Drevo je pokončno, listje pa se jeseni čudovito obarva, zato ga nekateri sadijo tudi kot okrasno drevo. Cveti zgodaj spomladi, podobno kot druge vrste hrušk. Plodovi dozorijo pozno poleti ali zgodaj jeseni, odvisno od sorte in rastišča. Nekatere sorte našija so samoneoplodne, zato za boljši pridelek priporočamo, da posadite vsaj dve različni sorti. Čeprav gre za razmeroma odporno drevo, je v našem okolju naši občutljiv za glivične bolezni, zlasti na rjo, kar ste opazili tudi vi. Prav zato moramo z redno rezjo poskrbeti za ustrezno zračno krošnjo, kar omogoča, da se krošnja hitro osuši, s čimer zmanjšamo možnost razvoja bolezni, saj tudi zastajanje vlage v krošnji pomembno vpliva na širjenje te bolezni. Liste tudi redno opazujemo in po potrebi izvajamo ukrepe varstva rastlin, ki smo jih že predstavili v prvi polovici članka.
Čeprav se hruševa rja zdi trdovratna, jo je s premišljenim ukrepanjem mogoče uspešno obvladovati. V zadnjih letih opažamo, da se zaradi toplejših zim in vlažnejših pomladi rja pojavlja pogosteje in intenzivneje, zato je stalna pozornost še toliko pomembnejša. Čeprav je ob prvem pojavu peg morda težko ostati optimističen, pa z dosledno nego in rednimi ukrepi lahko ohranite drevo zdravo in pridelek kakovosten. Pomaga tudi skrbno načrtovanje sajenja, tako priporočamo, da za nasad izberemo dobro osončeno in zračno lego, stran od brinov.
