Nova gledališka sezona v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) prinaša občutek svežine, a hkrati deluje v posebnih okoliščinah. Po nedavni zamenjavi umetniškega vodstva program 2025/26 sestavljajo tako projekti, ki jih je zastavilo prejšnje vodstvo, kot tudi novi, ki jih je v repertoar vključil aktualni umetniški vodja Marko Bratuš. Ta preplet dveh usmeritev odpira prostor za razmislek o aktualnem družbenem trenutku in vlogi gledališča v njem.
Repertoar uživa precejšnjo svobodo
Ob snovanju letošnjega programa se je Bratuš soočil s številnimi izzivi. Pravi, da ga je vodil predvsem občutek za dogajanje v družbi: »Pri snovanju programa vedno želim skupaj z gostujočimi ustvarjalci zaznati pojave, ki trenutno pestijo slovensko družbo, in se jih tudi neposredno lotiti. Obenem pa me vodi misel: kaj lahko skupaj naredimo, da bi bil jutrišnji dan za vse boljši.« Čeprav umetniški vodja pri oblikovanju repertoarja uživa precejšnjo svobodo, mora upoštevati tudi različne interese. »Gre za usklajevanje želja zaposlenih v gledališču, zunanjih ustvarjalcev in pričakovanj občinstva. Umetniški vodja je nekakšen filter, ki vse sodelujoče povezuje v konkretni izvedbi programa.«
Bratuš se izogiba postavljanju enotne tematske rdeče niti. »Vsaka predstava je svet zase. Če bi program preveč zamejili z vnaprej določenim okvirom, bi ga prej osiromašili kot obogatili.« Kljub temu letošnji program nedvomno odseva širši družbeni in politični kontekst, saj se, kot pravi Bratuš, »težko izmaknemo odzivu na svet, v katerem živimo. To bi bil eskapizem, ki pa v kontekstu Mladinskega ni ravno primeren.«
V širši evropski gledališki prostor se letošnja sezona umešča s poudarkom na kulturno-umetnostni vzgoji ter krepitvi vezi z lokalno skupnostjo in mladimi. Mladinsko se osredotoča na teme, kot so zeleni prehod, duševno zdravje in delo z mladostniki, ki so pomembne tudi v sodobnem evropskem gledališkem diskurzu. Sezona pa ne ostaja le znotraj domačih meja. Gledališče bo gostovalo v Sarajevu, Subotici, Dresdnu, Lozani, Leipzigu in poljskem Bydgoszczu, poleg tega pa se z domačimi gostovanji približuje tudi občinstvu zunaj Ljubljane. Bratuš poudarja, da je to ključno za vsako repertoarno gledališče.
Korak k raznolikemu občinstvu
Sodelovanja in koprodukcije ostajajo pomemben del njihovega delovanja. Letos sodelujejo z različnimi ustanovami in iniciativami, med njimi s SNG Nova Gorica, Gledališčem Glej, Mestom žensk, Zavodom Rizoma, Ustvarjalnim zavodom Krušče, Zavodom Emanat, GO!2025, Vodnikovo domačijo in Cukrarno. Povezovanje z drugimi kulturnimi producenti je tako osrednji del umetniške strategije Mladinskega.
V letošnji sezoni bosta z Mladinskim prvič sodelovali tudi režiserki Tatjana Peršuh in Zana Hoxha. Gledališče si prizadeva ohranjati ravnovesje med mladimi ustvarjalci in že uveljavljenimi imeni. »V program vključujemo projekte tako enih kot drugih,« pravi Bratuš. Posebna pozornost pa je namenjena tudi mladim gledalcem, ki jih gledališče nagovarja z vsebino in formo, ustvarjeno prav zanje – na primer s projektom Mlado mladinsko in drugimi programi kulturno-umetnostne vzgoje.
O tem, kakšno občinstvo si novo vodstvo želi pritegniti, Bratuš za zdaj govori zadržano: »V gledališču sem šele od 1. julija, zato bi težko ocenjeval spremembe občinstva. Bi si pa želel, da Mladinsko naredi korak proti čim bolj raznolikemu občinstvu.«
Vprašanje prihodnosti gledališča v digitalni dobi pa Bratuš komentira odločno. Po njegovem mnenju pretočne platforme in algoritmi ne morejo nadomestiti tistega, kar ustvarja bistvo gledališča: živega stika med igralcem in gledalcem. »Te platforme lahko zapolnijo čas, ki ga ima gledalec na voljo, ne morejo pa nadomestiti človeške izkušnje dogodka, kjer sta igralec in gledalec v istem prostoru in času. V tem stiku se zgodi energija, ki je ne more nadomestiti noben zaslon.«
Nova sezona Slovenskega mladinskega gledališča je tako hkrati izraz kontinuitete in novega začetka, vpeta v aktualni čas in prostor, a odprta za širše premisleke, ki presegajo meje gledališča samega.
