V sezoni 2025/2026 Prešernovo gledališče Kranj stopa na oder z jasno vizijo in pogumnim premislekom o tem, kaj danes pomeni ustvarjati gledališče – za ljudi in z ljudmi. V ospredju niso več »velike pripovedi«, ampak, kot pravi umetniški vodja Rok Bozovičar, »prgišče malih zgodb in resnic, v katerih bomo skupaj iskali moč in pogum, ki izvirata iz človeške ranljivosti. Letošnji program je prežet z intimnimi in družbenimi temami, a je hkrati globoko usmerjen k ustvarjanju skupnosti – h gledališču kot stičišču skupnega«.
Kar štiri premierne produkcije
Letošnjo sezono povezuje geslo »moč srca, pogum duha«, kar ni zgolj lepa fraza, ampak tudi vsebinska rdeča nit izbora predstav. V središču so figure žensk – tistih, ki so v zgodovini pogosto molčale, trpele, čakale ali delovale iz sence. »Tokrat pa bodo v središču odrskega dogajanja,« poudarja Bozovičar. Gledališče se sprašuje, kakšna moč se skriva v občutljivosti, v »tihem vztrajanju«, v skrbi za drugega – in ali si jo danes sploh še lahko dovolimo.
Sezona bo obsegala štiri premierne produkcije, ki jih bo stkala sodobna, večplastna refleksija časa, v katerem živimo. Odprla jo bo predstava Don Kihot, ki je bila sen, nastala v koprodukciji z Mestom žensk in v režiji Žive Bizovičar. Besedilo temelji na romanu Kathy Acker, ki apropriira Cervantesovo klasiko, a njen Don Kihot je ženska, ki v »zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen«. Oktobra sledi koprodukcija s SLG Celje In mnogi drugi …, avtorski projekt Bora Ravbarja in Varje Hrvatin, ki bo »stereotipno cankarjansko mater osvetlil z vidika razrednega sramu«.
Novembra bo na sporedu Lepotna kraljica Leenana v režiji Luke Marcena, ki bo z brutalno iskrenostjo in črnim humorjem razkrila kompleksnost odnosa med materjo in hčerjo – v maniri Martina McDonagha, avtorja, znanega tudi po filmu Duše otoka. Sezono bo marca zaokrožil Tekst telesa Anje Novak - Anjute, ki je za svoje besedilo prejela Grumovo nagrado. Režiserka Tjaša Črnigoj bo, kot pravi Bozovičar, v »uprizoritvi dala glas telesu besedila«, ob čemer ostaja zvesta svojemu umetniškemu fokusu: zgodbam žensk in njihovih teles.
Gostujoči uprizoritvi
Poleg domačih predstav bodo abonenti lahko izbirali med gostujočima uprizoritvama V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića (SNG Nova Gorica) in Zakaj sva se ločila Katarine Morano v režiji Žige Divjaka (MGL). Bozovičar izpostavlja, da si »prav vse premiere prihajajoče sezone zaslužijo pozornost«, saj gre za ustvarjalce mlajše generacije, ki sodobnost nagovarjajo z drznim odrskim jezikom in »neizogibnim pogumom«.
Kljub tem izjemnim vsebinam pa v ospredju ni le umetniški izraz, temveč tudi angažma. »Sezono bodo stkale predstave, ki se lotevajo intimnih in družbenih tem – iz pripovedi o ljubezni, ki presega pravila, o pogumu, ki se ne meri v velikih gestah, temveč v tihem vztrajanju, o ženskem telesu kot bojišču in zatočišču, o glasu, ki si izbori pravico, da je slišan.« Bozovičar pri tem verjame v moč zgodb, »ki zdravijo in vznemirjajo, v glasove, ki spremenijo tišino, in v ljudi, ki si upajo. Na odru in v občinstvu.«
Zelo pomemben vidik sezone ostajajo abonmaji. Redni abonma vključuje štiri premierne predstave in eno izmed gostujočih. Na voljo so različni abonmaji (Petek, Sobota, Tok, Struga, Soteska), najbolj svoboden pa je abonma Vrtinec, kjer si gledalec sam izbere, katere predstave si bo ogledal in kdaj. Sobotna matineja, namenjena najmlajšim, pa že 31. leto vabi otroke v »magični svet gledališke umetnosti«.
Posebna doživetja za otroke in mladostnike
Gledališče ne zanemarja niti kulturno-umetnostne vzgoje. Za otroke in mladostnike ponuja posebna doživetja: oglede gledališča, pogovore pred predstavami in po njih, pedagoška gradiva. »V naivni podobi si predstavljam, kako se polna gledališka dvorana poveže v skupnem mehurčku, ki se po koncu razprši na številne manjše mehurčke in vsakdo del te skupaj doživete predstave odnese s seboj za vedno. Vsaj zase vem, da (sem) jih,« pove Bozovičar.
V prihodnosti želi gledališče »še bolj profilirati kot prodornega producenta drznega in raznovrstnega gledališča«, kot ključno ustanovo slovenske dramatike (s Tednom slovenske drame), a tudi kot »družabni in ustvarjalni prostor srečanja, dialoga, vključevanja, drugačnosti«. Mednarodno sodelovanje je močna točka razvoja: Prešernovo gledališče je član mreže European Theatre Convention in vodilni partner evropskega projekta Dramatika manjših evropskih jezikov, ki povezuje gledališke hiše iz Katalonije, Baskije, Estonije, Malte, Hrvaške, Kosova in drugih držav.
Ob tem ostaja zvesto svojemu poslanstvu – biti mestno gledališče, odprto, povezano z lokalno skupnostjo, a hkrati zazrto navzven. »Želimo biti prostor umetnosti, ki se ne boji ranljivosti – in ki verjame, da prav ta ranljivost odpira prostor za resnični pogum,« zaključi Bozovičar. ž
