Pomurski kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je najpomembnejši sejem v regiji. Na letošnjem 63. sejmu po vrsti, ki je vrata zaprl v četrtek, se predstavlja 1710 razstavljavcev iz 35 držav, ki na 71.000 kvadratnih metrih razstavnih površin ponujajo različne tehnologije ter inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilskopredelovalno industrijo.
Sejemsko prizorišče smo obiskali v nedeljo, ki je že po tradiciji eden najbolj obiskanih sejemskih dni. Nič drugače ni bilo letos, ko je bilo na sejmišču opaziti tudi številne družine. Med domačimi obiskovalci je bilo po govorici sodeč tudi veliko tujcev iz sosednje Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Medtem ko nekatere pritegne predvsem raznovrstna kmetijska mehanizacija, drugi uživajo v degustacijah in okušajo slastne šunke, salame, krušne in mlečne dobrote pa tudi vinsko kapljico.
Robot na travi pred hišo
Dobili smo vtis, da je ponudba kosilnic, zlasti robotskih, vedno večja, zato je vse hujša tudi konkurenca. »Takšna robotska kosilnica zelo olajša delo, na srečo so tudi cene, ker je ponudnikov vedno več, tehnologija pa nenehno napreduje, že nekoliko padle,« je ocenil Robi Žmaher iz okolice Celja, ki si je ogledoval ponudbo kosilnic znamke Luba, kjer je ravno v času našega obiska meh raztegnil harmonikar iz Koroške Boštjan Konečnik, ki je napisal skladbo, posvečeno prav tej kosilnici.
Veliko obiskovalcev sejma si je ogledovalo tudi drugo orodje, s katerim si lahko vsak olajša delo, ne le na kmetijah, temveč tudi na vrtu ali v hiši. »Na ta sejem hodim že več kot trideset let, pa vam povem, da je razlika, če primerjam sejem danes in pred denimo le desetimi leti, ogromna. Kmetijska mehanizacija se izjemno hitro posodablja, vse več je tudi ponudnikov oziroma uvoznikov. Žal pa tudi najmodernejši traktor ne pomaga, če udari narava in pridelek v nekaj sekundah uniči toča,« je bil zgovoren Jure Breznik iz Koroške.
Na tovrstnih sejmih ne manjka niti kulinaričnih dobrot in praviloma je največja gneča ob stojnicah, na katerih ponujajo suhomesnate proizvode, sire in druge dobrote. Ob stojnici z izdelki Zelene doline smo naleteli na aktualno mlečno kraljico Ano Stenovec. Simpatična mladenka je že 18. po vrsti, ki se ponaša s tem nazivom. Šele drugo leto zapored pa so pri podjetju Pišek – Vitli Krpan na letošnjem sejmu Agra okronali gozdarsko kraljico. Po dvoletnem mandatu je prva gozdarska kraljica Andreja Vidmar v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije in Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor krono predala svoji naslednici, 21-letni Neji Kokot iz Rosalnic v Beli krajini, študentki gozdarstva, katere vizija ostaja promocija gozdov, gozdarske mehanizacije, trajnostnega razvoja in gozdarske stroke.
Delajo vseh 365 dni na leto
Na okrogli mizi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije smo lahko slišali, kaj mlade najbolj skrbi. »Mladi potrebujejo ukrepe, prilagojene času in realnim potrebam, sicer bo težko zagotavljati vitalno in vzdržno podeželje,« je opozorila predsednica Zveze podeželske mladine Eva Golob.
Na težave v govedoreji je opozoril kmet Primož Pevec. »Kmetijstvo je ena najtežjih panog. Zlasti govedoreja je delovno zelo intenzivna, saj delaš 365 dni na leto. Mlajši se zato težje odločajo zanjo, saj to zanje pomeni nenehno delo, investicije so visoke, ob tem pa je predelovalna industrija že skoraj upehala,« je dejal Pevec. Mlade kmete najbolj bremenijo prenizki prihodki, negotovost na trgu, visoke investicije in birokratske ovire. Sogovorniki so se strinjali, da brez ustreznih ukrepov, ki bodo prilagojeni specifičnim razmeram v Sloveniji, ne bo mogoče zagotoviti prihodnosti slovenskega podeželja. Pa tudi, da je kmetijstvo panoga, ki jo v prihodnosti čaka največ izzivov.
