Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
»Na dopustu rad fotografiram ulično dogajanje, a opažam, da so ljudje vse bolj občutljivi. Ali smem na javni plaži ali v mestu fotografirati tako, da so na sliki tudi drugi, neznani ljudje? Kje je meja med spominsko fotografijo in kršenjem zasebnosti?« sprašuje naš bralec Marko.
Odgovor: Vaše vprašanje je v dobi pametnih telefonov in družbenih omrežij pomembnejše kot kadar koli prej. Kratkega in enoznačnega odgovora da ali ne žal ni, saj je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna od več dejavnikov.
Praviloma velja, da se na javnem kraju svoboda izražanja (kamor sodi tudi fotografiranje) sreča s pravico posameznika do zasebnosti oziroma pravico do lastne podobe. Poglejmo ključne razlike. Najpomembnejši je namen fotografiranja. Če fotografirate ulično dogajanje ali gnečo na plaži za svoj osebni, družinski album (digitalni ali fizični), ki ga ne boste delili javno, praviloma ne kršite nobenih predpisov. Dejanje fotografiranja na javnem kraju samo po sebi večinoma ni sporno. Drugo pa je, če gre za javno objavo. V trenutku, ko želite fotografijo objaviti na spletu (facebook, instagram, blog, spletna stran in tako dalje), se situacija spremeni. S tem fotografija postane dostopna širši javnosti in pravila postanejo strožja.
Če fotografirate širok kader Prešernovega trga, polne plaže v Portorožu ali dogajanje na festivalu, kjer so ljudje del splošnega ozračja in niso glavni motiv fotografije, njihovo soglasje za objavo praviloma ni potrebno. Njihova identiteta je naključna in podrejena prikazu dogodka ali lokacije. Če pa iz množice izberete določeno osebo in jo fotografirate od blizu, tako da je jasno prepoznavna in predstavlja osrednji del fotografije (portret), za javno objavo potrebujete njeno soglasje. Objava take fotografije brez dovoljenja je lahko kršitev pravice do lastne podobe.
Obstajajo primeri, ko je potrebna dodatna previdnost. Tu je na primer fotografiranje otrok, kjer velja najvišja stopnja previdnosti. Nikoli ne objavljajte prepoznavnih fotografij otrok brez izrecnega dovoljenja njihovih staršev ali skrbnikov. Tudi če otroka fotografirate kot del množice, je etično, da se izogibate objavi, če je njegov obraz jasno viden.
Pazljivost je potrebna tudi, če gre za zasebne prostore, ki so vidni z javnega mesta. Čeprav stojite na javni ulici, ne smete fotografirati zasebnih prostorov, denimo stanovanja skozi okno, ljudi na zasebnih balkonih ali vrtovih, saj tam upravičeno pričakujejo višjo stopnjo zasebnosti.
Upam, da vam ta odgovor pomaga pri ustvarjanju čudovitih in hkrati spoštljivih poletnih spominov!
