Grd, grši, najgrši. Robin. Reliant robin. Ni jih malo, ki so prepričani, da je avto s tremi kolesi eden najgrših izdelkov med sicer z izjemnimi avtomobili bogate britanske industrije. Je pa res, da so Britanci, kar zadeva »drugačne« avtomobile, znani tudi po tem, da so na ceste skozi zgodovino spravili celo vrsto od ustaljenih smernic oblikovno tako oddaljenih avtomobilov, da jih ne moremo poimenovati drugače kot čudni, morebiti tudi smešni. Če je robin sopomenka vsega naštetega, pa so ga uporabniki vseeno dobro sprejeli. Še več, na cestah je z vmesnimi prekinitvami zdržal vse do leta 2002, se pravi skoraj 30 let, čeprav so zadnjega originalnega izdelali leta 1982.
Zgodba o malčku z dolžinsko mero 3,33 metra sega v oktober 1973, ko je prvi zapustil tekoči trak tovarne v Tamworthu, kot neposredna zamenjava za oblikovno zelo podoben model regal. Zdel se je podobno revolucionaren, kot je bil v 60. letih mini. Ljudem je bil kljub nenavadni obliki všeč, bil je cenovno ugoden in varčen z gorivom, kar je bilo v času naftne krize še toliko bolj pomembno. Naprodaj je bil z dvema motorjema, 750- in 850-kubičnim, kar je zagotavljalo maksimalno hitrost 113 km/h oziroma 136 km/h. V skladu z licenco so ga štiri leta (med 1974 in 1978) proizvajali tudi v Grčiji.
Razvoj tudi s pomočjo računalnika
Leta 1989 so pri Reliantu oživili ime robin, avto iz steklenih vlaken pa predstavili v treh karoserijskih različicah – kot hatchback, karavan in dostavnik. Robin je dobil nova 12-palčna kolesa, izboljšane zavore in notranjost, z novimi merilniki in oblogo. Ponudili so motor na neosvinčen bencin. Najbogatejšo stopnjo opreme so poimenovali royale, zanjo pa je bilo treba odšteti 9000 funtov. Na izbiro so bile tudi štiri nove barve, kovinsko srebrna, dirkaško zelena, kraljevsko modra in rdeča. Druga generacija je na cestah vztrajala do leta 1999, ko so predstavili novo, pod katero se je podpisal Andy Plumb, tedanji vodja oblikovalcev pri podjetju Reliant. Prednje luči so si sposodili pri vauxhallu corsi, šlo pa je za prvega robina, ki so ga razvili s pomočjo računalnika. Načrtovali so tudi dizelsko in električno gnano različico, a serijske proizvodnje nista dočakali. Leta 2000 so napovedali omejeno serijo vsega 65 robinov, ki so bili dotlej najbolje opremljeni. Avto so obarvali v zlato, usnjeni sedeži so bili kombinacija rdeče in sive, armaturna plošča je bila iz oreha in je imela vgravirano ime lastnika, merilniki so bili beli, imel je premijski glasbeni sistem in elektronski vžig. Stal je 10.000 funtov. Pod licenco podjetja B&N Plastics so julija 2001 proizvodnjo nadaljevali, podjetju pa so dovolili, da izdela največ 250 robinov na leto. Zaradi številnih težav in proizvodnih napak so jih do oktobra 2002 proizvedli zgolj 40, vsi pa so bili vrhunsko serijsko opremljeni, prvič je imel robin tudi električno pomični prednji šipi in radio s predvajalnikom zgoščenk.
Robin se je zlahka prevrnil
Sprednje kolo je bilo zadolženo za krmiljenje, medtem ko je motor, nameščen spredaj, poganjal zadnjo os. Avto seveda ni bil med hitrejšimi, saj je pospešek do stotice znašal 14 sekund, je bil pa med ekonomičnejšimi, saj je bila povprečna poraba goriva zgolj 3,4 litra. Čeprav je šlo za majhen avto s tremi kolesi in težo pod 450 kilogramov, so ga lahko na Otoku vozili vsi z vozniškim dovoljenjem kategorije B1, za registracijo in davke pa je bilo treba odšteti enake stopnje, kot so veljale za motorje. Tako je bil letni prihranek za lastnika v primerjavi s klasičnim avtomobilom 55 funtov. Zakonodaja se je spremenila šele decembra 2012, ko trikolesniki v skladu s smernicami v Evropski uniji niso več spadali pod kategorijo B1, temveč kategorijo A. Ali prevedeno: robina je lahko vozil vsak, ki je imel izpit za motor. »Srečali smo nekaj entuziastov, ki so prepričani, da je robina v ovinkih mogoče peljati podobno ali celo bolje kot minija. Toda naše testiranje je potrdilo nasprotno, saj se avto ne približa standardom, ki sicer veljajo za klasične avtomobile s štirimi kolesi. Stabilnost vozila je slaba, pri zavijanju pa so številne omejitve, zato se avto zlahka prevrne,« so dejali novinarji revije Autocar po testiranju.
Robin se je večkrat pojavil v filmih in serijah, mnogi pa so zmotno menili, da je šlo za rumeno obarvani avto, s katerim sta se v kultni britanski seriji Samo bedaki in konji, ki so jo predvajali med letoma 1981 in 2003, prevažala Del in Rodney Trotter. Šlo je namreč za predhodnika robina, ki je slišal na ime regal, je pa res, da sta si bila na prvi pogled zelo podobna. Za veliko pozornost javnosti so 18. februarja 2007 poskrbeli pri avtomobilistični oddaji Top Gear, v kateri so želeli robina predelati v uporaben raketoplan. Ni jim uspelo, robin se je sicer dvignil, nato pa padel na tla in eksplodiral. Šlo ja za največje lansiranje nekomercialne rakete v evropski zgodovini. Se je pa leta kasneje z robinom zapeljal sloviti Jeremy Clarkson, ki je vožnjo med Rotherhamom in Sheffieldom opisal kot nevarno: »Izkušnja je bila podobna, kot da bi mamo povabil na večer rulete. Ni bilo smešno, bilo je grozno!« Avto sta po njihovem testnem dirkališču zapeljala tudi The Stig in Ken Block, a jima ciljne črte ni uspelo prečkati, saj se je večkrat prevrnil.
