Češka kot prva država v Evropski uniji uvaja možnost vožnje s hitrostjo do 150 kilometrov na uro na izbranih odsekih avtoceste. Ta drzna poteza, ki jo budno spremljajo sosednje države, na novo odpira dilemo o prihodnosti omejitev hitrosti in razmerju med hitrostjo, varnostjo in okoljsko odgovornostjo.
Češka je namreč v smislu dviga omejitve prevzela vodilno vlogo v Evropski uniji in napovedala pilotni projekt, ki bo voznikom ob idealnih pogojih omogočil, da pritisnejo na plin vse do 150 km/h.
Projekt se začenja na novozgrajeni avtocesti D3, ki povezuje Prago z avstrijskim Linzem. Na petdeset kilometrov dolgem odseku med Taborom in Češkimi Budejovicami že potekajo intenzivne priprave. Delavci pospešeno nameščajo prve sklope najsodobnejše prometne signalizacije s spremenljivo vsebino, ki bo predstavljala temelj tega inovativnega sistema. Po navedbah češke uprave za ceste in avtoceste naj bi testno obdobje steklo konec septembra letos.
Premik v filozofiji
V projekt, ki vključuje namestitev 42 enot napredne signalizacije, je Češka investirala 2,2 milijona evrov. Toda ne gre zgolj za tehnološko nadgradnjo, pač pa za premik v filozofiji upravljanja prometa. Omejitev 150 km/h namreč ne bo veljala vseskozi.
Kot poroča češki spletni portal iROZHLAS, bo višja hitrost dovoljena le v optimalnih razmerah – ob lepem vremenu, dobri vidljivosti in tekočem prometu. Ob poslabšanju vremenskih pogojev, kot sta dež ali sneg, ali ob povečani gostoti prometa, bo sistem samodejno znižal omejitev nazaj na standardnih 130 km/h, kar trenutno velja na celotnem češkem avtocestnem omrežju.
Češki prometni minister Martin Kupka je ob tem poudaril, da je cilj sistema povečati pretočnost prometa na najsodobnejših in najvarnejših odsekih, ne da bi pri tem ogrozili varnost udeležencev. Če se bo pilotni projekt izkazal za uspešnega, namerava pristojno ministrstvo sistem razširiti tudi na druge strateške koridorje, med drugim na avtocesto D1 proti Ostravi in D11 v bližini mesta Hradec Králové.
Okoljsko pogojene omejitve
Poteza Češke odmeva tudi v sosednjih državah, kjer so se v preteklosti že spogledovali s podobnimi idejami. Avstrija je med letoma 2018 in 2020 na odsekih avtoceste A1 med Dunajem in Salzburgom testno dvignila omejitev na 140 km/h. Projekt, ki je bil med vozniki dobro sprejet, je takratna ministrica za podnebje Leonore Gewessler iz stranke Zelenih ustavila, kot ključni razlog pa navedla povečane izpuste ogljikovega dioksida. Kljub temu se je debata nadaljevala in v začetku letošnjega leta je avstrijska zvezna dežela Štajerska na delih avtocest A2 in A9 v okolici Gradca ukinila okoljsko pogojeno omejitev hitrosti na 100 km/h.
Tudi na Nizozemskem, znani po svoji okoljski osveščenosti, so se odločili za revizijo strogih omejitev. Leta 2020 so z namenom zmanjšanja onesnaženosti čez dan omejitev na avtocestah znižali na 100 km/h, medtem ko je bila med 19. in 6. uro dovoljena hitrost 130 km/h. Aprila letos pa je nizozemsko ministrstvo za promet na nekaterih odsekih to pravilo omililo in ponovno dovolilo vožnjo s hitrostjo 130 km/h tudi podnevi.
Medtem ko nekatere države višajo omejitve, druge ostajajo previdne. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da višje hitrosti neizogibno vodijo do večjega števila hujših nesreč in imajo negativen vpliv na okolje.
V Sloveniji se je sicer nedavno pojavila pobuda, da bi zaradi povečanega števila prometnih nesreč in podnebne odgovornosti omejitev v naseljih postavili na 30 km/h, na avtocesti pa na 110 km/h.
