Na avtomobilskem salonu v Münchnu je Magnus Östberg, glavni direktor za programsko opremo pri Mercedes-Benzu, povedal, da bodo v prihodnje kabine avtomobilov ponovno zavzeli fizični gumbi namesto digitalnih zaslonov. »Podatki jasno kažejo, da so fizični gumbi boljši,« je dejal za revijo Autocar. Spremembe bodo začeli uvajati leta 2026, ko bodo vsi modeli serijsko opremljeni z volani z gumbi in stikali.

»Pozorno smo prisluhnili povratnim informacijam kupcev in analizirali podatke iz resničnih voženj. Fizični nadzor omogoča voznikom večjo uporabnost in udobje,« je dejal predstavnik Mercedesa, pri čemer je izpostavil, da pa so pri nekaterih demografskih skupinah še vedno bolj priljubljeni ekrani na dotik.

Testi kažejo, da so sistemi, ki temeljijo izključno na dotiku, zamudni in povzročajo nelagodje v kritičnih situacijah.

Prvi je bil buick riviera

Zasloni na dotik v vozilih obstajajo že desetletja. Buick je prvi poskus uvedel leta 1986 v modelu riviera, vendar so ga vozniki hitro zavrnili. Širšo uporabo je omogočil Teslin model S leta 2012, ki je v središče postavil 17-palčni zaslon. Ta pristop je bil za proizvajalce cenejši, saj je programska oprema nadomestila številne fizične sestavne dele, hkrati pa so vozila lahko oglaševali kot futuristična.

Po letu 2010 so skoraj vsi večji proizvajalci zaslone uporabljali za upravljanje avdio sistema, klime, navigacije in varnostnih funkcij, kar pa je prineslo tudi številne težave. Tesla je moral leta 2021 odpoklicati 158.000 avtomobilov zaradi okvare zaslonov, medtem ko so se kopičile pritožbe nad zamudnimi meniji, ki so zahtevali več dotikov za osnovne nastavitve.

Švedska revija Vi Bilägare je leta 2022 izvedla test, v katerem so vozniki v starejšem Volvu V70 iz leta 2005 osnovne naloge opravili v desetih sekundah, medtem ko so v avtomobilih z zaslonom na dotik potrebovali od 23 do 45 sekund.

Zasloni povzročajo frustracije

Mercedes ni edini, ki menja strategijo. Pri Volkswagnu so letos priznali, da njihovi zasloni povzročajo nezadovoljstvo voznikov, in napovedali vrnitev fizičnih kontrol v vse nove modele. »Avtomobili niso telefoni, zato potrebujejo drugačen vmesnik,« je poudaril glavni oblikovalec Andreas Mindt.

Hyundai se je zaslonom odrekel že prej in v modelih, kot je ioniq 5, ponovno uvedel fizične gumbe, saj so testi pokazali, da so sistemi, ki temeljijo izključno na dotiku, zamudni in povzročajo nelagodje v kritičnih situacijah.

Tudi drugi proizvajalci, kot so Toyota, Honda in Nissan, fizičnih kontrol nikoli niso povsem opustili, temveč so ohranili hibridno vgradnjo gumbov in zaslonov.

K spremembam prispevajo tudi regulatorji. Združenje Euro NCAP, ki preverja varnost vozil, je napovedalo, da bodo od leta 2026 znižali ocene za avtomobile, ki ne bodo imeli fizičnih kontrol za ključne funkcije, kot so klima, smerniki in asistenčni sistemi, s čimer bi radi vse proizvajalce prisilili k ponovni uvedbi gumbov.

Evropejci za gumbe, Azijci za glasovno upravljanje

Zanimivo je, da se Mercedes odloča za to spremembo kmalu po predstavitvi svojega MBUX hyperscreena – 39,1-palčnega zaslona, ki sega čez celotno širino armaturne plošče v SUV-modelu GLC. Glavni oblikovalec Gorden Wagener je ob tem priznal, da je industrija dosegla naravno mejo velikosti zaslonov: »Prišli smo do točke, ko zaslona preprosto ne moreš več narediti večjega.«

Hkrati podjetje intenzivno vlaga v glasovno upravljanje, podprto z umetno inteligenco, ki naj bi postalo resna alternativa tako gumbom kot zaslonom. Östberg je dejal, da se je uporaba te funkcije v modelu CLA potrojila, kar je označil za »izjemen trend«. Privrženci menijo, da bi ob dovolj zmogljivem glasovnem prepoznavanju lahko razprava o gumbih in zaslonih postala odveč, saj bi vozniki vozila upravljali naravno in prostoročno.

Evropski kupci naj bi sicer dajali prednost fizičnim kontrolam, azijski pa zaslonom in glasovnim ukazom.

Priporočamo