Toyoda AA je avtomobil, s katerim se je začela zgodba ene najvplivnejših avtomobilskih znamk na svetu. Ne gre le za prvi Toyotin osebni avto, temveč za projekt, s katerim je Japonska v tridesetih letih 20. stoletja prvič resno vstopila v svet množične avtomobilske proizvodnje. Toyota AA je nastala v času, ko so japonske ceste večinoma zapolnjevali uvoženi ameriški in evropski avtomobili, domača industrija pa je še iskala lastno identiteto.
Avtomobil je bil razvit v okviru podjetja Toyoda Automatic Loom Works, kjer je Kiichiro Toyoda v začetku tridesetih let vzpostavil avtomobilski oddelek. Leta 1936 se je začela serijska proizvodnja, leto pozneje pa je bila ustanovljena Toyota Motor Company. Model AA je bil torej most med poskusom in sistemom, med idejo in industrijo – avtomobil, ki ni nastal v že utrjeni tradiciji, temveč jo je šele ustvarjal.
Ameriški vzorci in japonske ambicije
Oblikovanje Toyode Model AA jasno razkriva, da je bil avtomobil zasnovan v dialogu z ameriško avtomobilsko industrijo tridesetih let. Njegova zaobljena, aerodinamična silhueta, integrirani blatniki in tekoče linije neposredno izhajajo iz oblikovalske filozofije, ki jo je v ZDA utelešal Chrysler Airflow oziroma njegova različica De Soto Airflow. Gre za avtomobile, ki so v svojem času skušali preseči škatlaste oblike prejšnjih desetletij in avtomobil približati ideji racionalnega, aerodinamičnega stroja.
Toyota teh vplivov ni skrivala in jih tudi ni razumela kot pomanjkljivost. Nasprotno: v obdobju, ko Japonska še ni imela lastne avtomobilske tradicije, je bilo zavestno posnemanje zahodnih zgledov razumljeno kot nujen korak v procesu učenja. Cilj ni bil oblikovna izvirnost, temveč kredibilnost. Model AA je moral delovati sodobno, resno in primerljivo z uvoženimi avtomobili, ki so jih japonski kupci že poznali.
Ob tem pa Toyota ni zgolj kopirala videza, temveč je obliko prilagodila domačim razmeram in družbenim navadam. Poseben poudarek je bil namenjen udobju potnikov na zadnjih sedežih, kar odraža takratno japonsko prakso, po kateri lastnik avtomobila pogosto ni sedel za volanom. Avto je bil mišljen kot prevozno sredstvo za poslovneže, uradnike in višje sloje, ki so se vozili s šoferjem. Prostorna kabina, zaprta karoserija in mirna vožnja so bili zato pomembnejši od športnosti ali vozniške dinamike.
Prav v tem je jedro njegovega pomena. Toyoda Model AA ni bil oblikovno drzen ali estetsko revolucionaren, je pa bil zavestno »svetovljanski«. Predstavljal je ambicijo, da se Japonska iz pozicije posnemovalke premakne proti enakovrednemu proizvajalcu. Ne še z lastnim slogom, temveč z zmožnostjo razumeti, prevzeti in prilagoditi globalne avtomobilske trende – kar je bil nujen temelj za poznejšo samostojnost znamke Toyota.
Tehnika, proizvodnja in skorajšnja izguba
Toyodo AA je poganjal vrstni šestvaljni motor s prostornino 3,4 litra, razvit po vzoru Chevroletovih agregatov, z močjo okoli 65 konjskih moči. Šest valjev je v tridesetih letih pomenilo gladko delovanje, miren tek in občutek »višjega razreda« – pomembno za avto, ki je moral prepričati kupce, vajene uvoženih ameriških limuzin.
Konstrukcija je temeljila na klasičnem okvirju, na katerega je bila nameščena kovinska karoserija. Tudi podvozje je bilo prilagojeno realnosti cest: AA ni bil mišljen za popoln asfalt, temveč za neravne, pogosto še slabo urejene prometnice. Kovinska karoserija je bila za japonske razmere še posebej pomembna: pomenila je korak stran od obrtniških, delno »kočijaških« praks in korak bliže modernemu, standardiziranemu avtomobilu, ki ga je mogoče izdelovati v serijah, z enakimi deli in ponovljivimi postopki.
Proizvodnja je bila razmeroma kratka in omejena: v šestih letih, med 1936 in 1942, je nastalo približno 1400 primerkov. Pri tem je bila usoda avtomobila skorajda pričakovana. V vojnih letih so materiali postali strateško blago, industrija se je preusmerjala, starejša vozila so se izrabljala do konca, predelovala, včasih celo razstavljala zaradi kovine. Zato ne preseneča, da je dolgo veljalo, da originalnih primerkov ni več. Toyota je bila celo »prisiljena« izdelati repliko za muzejsko razstavo, ker avtentičnega avtomobila ni bilo mogoče najti.
V začetku 21. stoletja pa so v Rusiji odkrili original letnika 1936, ki je bil v zasebni lasti že od druge svetovne vojne. V družini sibirskega kmeta je bil desetletja uporabljan na zemlji, močno predelan in obrabljen – prav zaradi tega pa je njegovo preživetje toliko bolj presenetljivo. Po potrditvi avtentičnosti je avto končal v muzeju Louwman na Nizozemskem, kjer je danes razstavljen kot eden najredkejših Toyotinih primerkov sploh.
Toyota AA je zato zanimiva predvsem kot temelj oziroma kot prvi dokaz, da se iz podjetja, ki je izvirno živelo od proizvodnje statev in tekstilnih strojev, lahko razvije avtomobilska velesila. V njem se že nakazuje logika, ki bo Toyoto pozneje definirala: previden, racionalen razvoj, osredotočenost na delovanje in zanesljivost ter sposobnost, da iz posnemanja hitro preide v lastno samozavest. Model AA je bil začetek — in kot pri vsakem začetku je njegov pravi pomen v tem, kar je omogočil kasneje. Kajti, kdo danes ne pozna Toyote?