Volvo Amazon morda ni bil avto, ki bi se trudil delovati drzen ali športen, je pa bil model, s katerim je Volvo dokončno izstopil iz sence lastne konservativnosti. Ko je bil leta 1956 predstavljen kot serija 120, je pomenil jasno sporočilo: švedski proizvajalec ne želi več izdelovati zgolj robustnih, nekoliko dolgočasnih avtomobilov, temveč cilja na sodobno, mednarodno prepoznavno vozilo. Na domačem trgu se je imenoval Amazon, na tujih trgih pa postal 121 oziroma 122S – a ne glede na oznako je šlo za prvi Volvo s pontonsko karoserijo in tudi za prvi model, pri katerem sta bila estetika in varnost enakovredni.
Ameriški vpliv sreča švedsko zadržanost
Oblikovno je Amazon ujel ravnotežje, ki je Volvu prej pogosto polzelo iz rok. Spredaj sta ga zaznamovala dva ovalna dovoda zraka, zadaj diskretno podaljšani krili z rahlo nakazano plavutjo – ravno toliko, da je avto deloval aktualno v duhu poznih petdesetih let. Ameriški vpliv je bil očiten in tudi zavesten: oblikovalec Jan Wilsgaard se je zgledoval po avtomobilih, ki so prihajali v pristanišče v Göteborgu, predvsem po modelih znamke Kaiser. A Amazon nikoli ni zapadel v posnemanje. Ameriške poteze je prevedel v bolj umirjen, evropski jezik, kjer so proporci nadzirani, okrasje omejeno, linije pa čiste in berljive.
Tudi notranjost je sledila temu načelu. Brez razkošja, a pregledna, logična in trdno sestavljena. Amazon je deloval samozavestno, skoraj elegantno, brez potrebe po dokazovanju. Bil je dovolj lep, da so ga opazili, in dovolj resen, da so mu zaupali. Prav ta zadržana samozavest mu je odprla vrata na zahtevne izvozne trge, zlasti v Veliko Britanijo in Severno Ameriko, kjer je Volvo prvič začel graditi ugled znamke za preudarne, a ambiciozne kupce srednjega razreda.
Varnost na prvem mestu
Če je bil Amazon za Volvo oblikovno prelomen, je bil vsebinsko še pomembnejši. Volvo ga ni razumel zgolj kot prevozno sredstvo, temveč kot avtomobil, ki mora poskrbeti za potnike tudi takrat, ko gre kaj narobe. V času, ko so bile prometne nesreče obravnavane kot neizogibna cena napredka, je bil takšen pogled vse prej kot samoumeven. Oblazinjena zgornja polovica armaturne plošče, laminirano vetrobransko steklo, zložljiv volanski drog in premišljena ergonomija niso bili naključni dodatki, temveč del sistematičnega razmisleka o tem, kako se avtomobil obnaša ob trku – in kaj se v tem trenutku zgodi s človeškim telesom.
Prelomni trenutek je prišel leta 1959, ko je Volvo v Amazonu uvedel tritočkovni varnostni pas kot serijsko opremo. Patenta niso zadržali zase, temveč so ga omogočili tudi drugim proizvajalcem in s tem zavestno žrtvovali del konkurenčne prednosti v imenu širšega družbenega učinka. Amazon je tako postal prvi množični avtomobil, pri katerem varnost ni bila obrobna lastnost, temveč osrednje vodilo.
Ni naključje, da je Amazon našel pot v policijske flote, službena vozila in celo reli. Prav tam, kjer so bile razmere skrajne, je njegova mehanika dokazovala, da varnost ne pomeni pasivnosti. V začetku šestdesetih let je Volvo z Amazonom osvojil evropsko reli prvenstvo, kar je dodatno utrdilo sloves avtomobila.
Umirjena moč in dolga življenjska doba
V tehničnem smislu ni bil Amazon nikoli radikalen, a je znal slediti času. Osnovni modeli so stavili na zanesljivost, različica 122S pa je ponudila več živahnosti. Prelom je prišel leta 1961, ko je 1,6-litrski motor zamenjal motor B18. Z njim so prišle večja moč, 12-voltni električni sistem in – pri zmogljivejših izvedbah – sprednje kolutne zavore. Amazon je postal resen potovalnik, sposoben dolgih relacij in visokih hitrosti, brez izgube značilne robustnosti.
Ponudba se je postopoma širila: leta 1961 je prišla dvovratna različica, leto pozneje še karavan, ki je postal priljubljen med obrtniki, trgovci in družinami, ki so cenile kombinacijo prostornosti in voznih lastnosti. Proti koncu kariere je Volvo ponudbo začinil še z izvedbo 123GT, diskretnim športnikom z močnejšim motorjem, dodatnimi merilniki in bolj dinamično opremo.
Ko je leta 1970 proizvodnja zastala, Amazon ni izginil zato, ker bi bil zastarel, temveč ker se je Volvo obrnil k bolj oglati, racionalni prihodnosti serije 140. Za seboj pa je pustil več kot uspešen model – pustil je jasno definiran način razmišljanja, v katerem so lepota, uporabnost in varnost prvič delovali kot neločljiva celota, in s tem postavil temelje Volvove identitete v desetletjih, ki so sledila.
