Vmesna različica kot idealni kompromis

Ko beseda o avtomobilih teče v kontekstu štirikolesnika kot predmeta poželenja, ko pomislimo na sanjski avto, se večini pred očmi nariše kakšen strupen superšportnik prestižne znamke. Denimo, najbolj klišejsko, rdeči ferrari. V hipu, ko se v to razmišljanje prikrade trohica realnosti v smislu, koliko bo tak avto uporaben, pa se pod pojem sanjski avto pred omenjene vrinejo zares številni drugi. Kot kombinacija obojega so se tudi zato že zdavnaj pojavile športne različice običajnih avtomobilov. Pri čemer z običajnimi mislimo tiste, ki so na cestah prisotni tudi v različicah s šibkejšimi motorji, drugačnim podvozjem, osnovnimi stopnjami opreme … Pri nekaterih te športne različice poimenujejo s posebnimi imeni, večinoma pa s črkami ali kombinacijami črk (S, RS, GT, GTI, ST, R, N …). In ker je športnost pač priljubljena, so mnogi od njih kmalu dodali še vmesno različico, ki jo predstavljajo »le« bolj športni vizualni dodatki, medtem ko osnova ostaja enaka – pri tej eni od omenjenih črk ali kombinacij praviloma dodajo še besedo »line«. Kot pač bolj športna linija …

Pri Hyundaiju je to denimo »N line« in prav s to je bil opremljen naš testni električni ioniq 5. Da, obstaja tudi čisto pravi ioniq 5 N, s 650 konji (478 kW) moči, pospeškom do stotice v 3,4 sekunde in končno hitrostjo 260 kilometrov na uro, N line pa nanj torej le spominja – z dodatki, kot so posebna aluminijasta platišča, športna odbijača (in osvetljena letvica v prednjem), črna notranjost z rdečimi šivi in številnimi dodatki, športni sedeži, športni usnjeni volan, aluminijasta pedala … Vse to in še marsikaj kupec dobi za 1200 evrov, obenem pa to marsikomu povsem zadostuje, saj je ne nazadnje za večino voznikov tak avtomobil tudi precej bolj prijazen za vožnjo in ga precej lažje obvladajo kot zares športnega N, ki zahteva precej večjo mero in drugačno vozniško znanje.

Četudi ioniq 5 ne bi bil opremljen z dodatki N line, je ta avto zdaj kar konkretno drugačen, kot je bil – lani so mu namreč namenili prenovo, ki še bolj poudari njegovo značilno obliko velikanske retro kombilimuzine, za voznika pa je z dodatki nekaterih gumbov in na novo oblikovanimi in dodanimi odlagalnimi prostori še prijaznejši za upravljanje. Prostora in udobja za potnike je medtem še naprej zares veliko, prenova pa se je dotaknila tudi drobovja avtomobila, saj so mu namenili malenkost večjo baterijo, ki ima zdaj kapaciteto 80 kilovatnih ur. Z njo v toplem vremenu ne bi smeli imeti težav ob raznovrstni vožnji prevoziti okrog 500 kilometrov, zgolj po mestu še bistveno več, ker smo se z njim vozili, ko je bilo še malce bolj hladno, pa je bil doseg nekaj nižji. Motor z 229 konji (168 kW) je bil medtem na voljo že prej, športni so, kot pri veliko električnih vozil, predvsem njegovi pospeški z mesta, sicer pa je ioniq 5, četudi N line in s pogonom na zadnji kolesni par, v prvi vrsti zelo udoben avtomobil. Ki mu resnično težko najdemo kakšen minus, je pa res, da zna koga odbiti njegova cena.