Kupili ste avto, zdaj pa se je pri njem nekaj zalomilo. Nič hudega. Imate garancijo, si pravite. Vseeno vas nekje v temnih kotičkih glave sredi noči prešine strah: »Kaj pa, če ne? Kaj pa, če smo naredili kaj narobe? Tudi pri drugih napravah pogosto slišim, da je nekdo imel nekaj v garanciji, a so na servisu to odklonili zaradi te ali one okoliščine. Se lahko to zgodi tudi meni?«
Neprijeten strah. Do leta 2010 je bil še posebej upravičen. Do tedaj je namreč veljalo, da tovarniška garancija za avtomobil velja le, če je bil ta vzdrževan pri uradnem oziroma pooblaščenem servisu. To je bil čas, ko je bilo izdajanje garancij donosno za podjetja, ki so jih izdajala. Uradni serviserji znajo biti zelo dragi. Po nekaterih ocenah naj bi s servisiranjem avtomobila pri nepooblaščenem servisu v štirih letih prihranili od 20 do 80 odstotkov vrednosti servisiranja pri pooblaščenem servisu, odvisno od znamke in modela avtomobila. Do leta 2010 pa je takšno varčevanje s servisi hkrati pomenilo, da ste se odpovedali tovarniški garanciji. K sreči je evropska komisija omenjenega leta z uredbo odprla prostor za večjo konkurenco na področju servisiranja vozil, ki so še v garanciji. Zdaj že poldrugo desetletje tovarniška garancija preživi tudi obisk pri nepooblaščenem serviserju, ni pa dovoljeno čisto vse.
Najpogostejši razlogi za zavrnitev garancije
Filip Cokan iz Pravnik na dlani, pravi: »Najpogostejši razlog za zavrnitev uveljavljanja garancije je neredno ali nepravilno servisiranje vozila, zlasti če servis ni bil opravljen v skladu s predpisanimi intervali. Ob tem so razlogi še nepooblaščeni posegi v vozilo ali uporaba neoriginalnih delov, mehanske poškodbe, ki niso posledica tovarniške napake (kot so nesreče ali malomarno ravnanje z vozilom), obraba delov, ki je posledica običajne uporabe vozila (denimo zavorne obloge, pnevmatike), zamuda pri grajanju napake ali pretečeni garancijski rok.«
Za dokazovanje upravičenosti do garancije je potrebna tudi ustrezna dokumentacija, kot so delovni nalogi, računi in servisna knjiga. Iz te dokumentacije mora biti razvidno, da so bili pri vzdrževanju avtomobila uporabljeni materiali in nadomestni deli, ki ustrezajo specifikacijam proizvajalca avtomobila.
Kot opozarja Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), se vseeno lahko kdaj kaj zalomi. Ko se to zgodi, pa je težko dokazati, da gre za neupravičeno omejevanje garancijske pravice potrošnikov. »Uveljavljanje te pravice je običajno onemogočeno zaradi trditev servisa, da je okvara nastala zaradi ravnanj potrošnika in da mora zato sam plačati popravilo. Potrošnik težko dokaže, da je težava bolj splošna in povezana s kakovostjo avtomobila,« je povedala.
Cokan dodaja, da se lahko kupec, ki meni, da je bila njegova garancija neupravičeno zavrnjena, obrne na Evropski potrošniški center in ZPS. »Vedno pa mu je na voljo tudi sodna pot, pri čemer bo zahtevke od garancije uveljavljal s tožbo,« pojasnjuje.
Pozor pri dodatnih garancijah!
Jasmina Bevc Bahar ocenjuje, da so člani ZPS s svojimi pravicami dobro seznanjeni. Pri ZPS pa si želijo zlasti učinkovitejšega sistema reševanja potrošniških sporov. »Potrošnik se še vedno prepogosto znajde v položaju, ko mora svoje pravice uveljavljati pred sodiščem. To pa je zamudno, stroškovno obremenjujoče in velikokrat tudi nesorazmerno z vrednostjo spora,« opozarja. »Potrošniki zato velikokrat ne uveljavljajo svojih pravic. Menimo, da bi bilo treba okrepiti mehanizme zunajsodnega reševanja sporov ter zagotoviti dostopnejša, hitrejša in učinkovitejša orodja za uveljavljanje potrošniških pravic – tudi z večjo zavezanostjo podjetij k sodelovanju v teh postopkih.«
Ker so pravila pri tovarniških garancij kljub temu precej nedodelana in preprečujejo prisilno usmerjanje kupcev avtomobilov k uradnim servisom, to vlogo opravljajo podaljšane garancije, jamstva in podobne oblike komercialnih garancij. »Komercialne oziroma prostovoljne garancije niso zakonsko obvezne, zato zanje ne veljajo enake zahteve kot za obvezne garancije,« nam je povedala Jasmina Bevc Bahar. »Ponudnik oziroma proizvajalec pri prostovoljni garanciji sam določi njeno vsebino, obseg pravic, pogoje uveljavljanja in trajanje – prav zato je pri presoji, ali se neka prostovoljna garancija splača, ključnega pomena, da potrošnik natančno preuči njene pogoje. Na ZPS potrošnikom svetujemo, naj se pred odločitvijo o nakupu izdelka z dodatno komercialno garancijo vedno seznanijo z njenimi konkretno opredeljenimi pogoji, saj le tako lahko ocenijo, ali gre za dejansko koristno dodatno zaščito ali le za marketinško ponudbo z omejenim dejanskim obsegom pravic. Vsako komercialno garancijo je torej treba presojati posamično – in s precej več previdnosti.«
Pri nakupu rabljenih avtomobilov, ki še imajo tovarniško garancijo, je najpomembnejše preveriti zgodovino avtomobila, predvsem servisiranje in morebitne večje okvare. »Poleg servisne knjižice bo vestni lastnik lahko pokazal tudi dejanske račune,« pravi Jasmina Bevc Bahar.
Komercialna garancija velja le v državi nakupa
»V vsakem primeru predlagamo, da se kupci držijo načela caveat emptor, ki pomeni, da naj pred nakupom vozila to dobro pregledajo. Če je le možnost, ga zapeljejo k pooblaščenemu serviserju na pregled. Preverijo zgodovino vozila in morebitne napake nemudoma grajajo,« svetuje tudi Cokan. »Priporočamo tudi, da si shranijo spletni oglas za svoje vozilo (denimo pri ponudniku Avto.net), saj včasih prodajalci vozila oglašujejo kot brezhibna, nekarambolirana, v nadaljevanju pa se takšne navedbe izkažejo za neresnične.« Dodaja, da naj kupec hrani tudi vso komunikacijo s prodajalcem v zvezi z napakami in njihovim grajanjem, saj so lahko takšni dokazi nepogrešljivi v morebitnem sodnem postopku.
Ob tem je dobro vedeti, da tovarniška garancija proizvajalca običajno velja ne glede na to, kje v EU je bilo vozilo kupljeno, saj jo proizvajalci morajo izdati. Pravo EU namreč določa minimalno vsebino garancije. Pri uvozu vozila je treba še posebej previdno razlikovati med tovarniško garancijo in komercialno garancijo, ki jo ponuja prodajalec. Drugo je namreč mogoče uveljavljati le pri prodajalcu, torej v državi nakupa, opozarja Cokan.
Pomembnost drobnega tiska se kaže tudi pri garancijah električnih vozil, zlasti glede garancije na baterijo. Proizvajalci danes običajno ponujajo osem let garancije na baterijo, kar se sliši zelo lepo. V resnici v drobnem tisku praviloma piše, da je garancijo mogoče uveljavljati, ko zmogljivost baterije upade pod 70 odstotkov. To pa je že kar konkretna degradacija baterije, ki pomeni občutno manj dosega avtomobila, zlasti pri tistih z že tako manjšim dosegom. Koliko ostane, ko avtomobilu z realnim dosegom 300 kilometrov vzamemo skoraj tretjino? Niti dovolj za pot od Ljubljane do Portoroža in nazaj.
