Strast do avtomobilov. Če kdo, jo je Ercole Spada pisal z veliko začetnico. Kot oblikovalec je že v mladosti ustvarjal presežke na štirih kolesih, njegov slog pa so označili kot funkcionalno elegantnega. Bil je perfekcionist, oboževal je vonj po svežem papirju in škrobotanje svinčnika, pri čemer je vsako črto narisal s ciljem popolne skladnosti. »Oblikovalec mora biti absolutno prepričan o tem, kaj počne, še preden nariše prvo črto,« je nekoč dejal. Čeprav je 3. avgusta umrl v starosti 88 let, pa njegov slog, minimalističen, funkcionalen in vizionarski, živi naprej.
Že kot mlad fant je gojil strast do avtomobilov, pogosto pa jih je risal in podpisoval z inicialkama ES. Po diplomi strojnega inženirja in opravljeni vojaški službi je iskal zaposlitev in potrkal na vrata Carrozzerie Zagato. Legendarni Elio Zagato mu je postavil dve vprašanji: »Ali znaš narisati avto v merilu 1:1? Imaš vozniško dovoljenje?« Ko je odgovoril pritrdilno, ga je takoj zaposlil. Konec leta 1960, ko je bil star vsega 23 let, je tako že ustvaril svoj prvi presežek, aston martin DB4 GT zagato, ki je navdušil z eleganco in aerodinamično čistostjo. Njegov slog je narekoval bistveno manj materiala za večjo lahkotnost in aerodinamiko. Zaščitni znak pa je postala kratka in aerodinamično oblikovana zadnja linija, ki drastično izboljša tok zraka.
Ustvarjal je s spoštovanjem do znamke
Leta 1969 je zamenjal delovno okolje in se zaposlil pri Fordu, kjer je ustvaril koncept GT70. Po kratki epizodi pri Audiju je leta 1976 prevzel vlogo glavnega oblikovalca pri BMW, kjer je bil ključen pri oblikovanju serije 5 (E34) in serije 7 (E32). Pri Bavarcih je moral ustvarjati z velikim spoštovanjem do znamke, vsak novi model pa je moral imeti značilno ledvičasto masko. Njegovi dizajni so bili tako prelomni, da so zaskrbeli tudi konkurenco (beri: Mercedes-Benz). Leta 1983 se je vrnil v Italijo in prevzel vodenje I.DE.A, kjer je oblikoval vrsto priljubljenih modelov, med katerimi so bili fiat tipo, fiat tempra, lancia dedra, alfa romeo 155 in celo ferrari PPG, ki so ga uporabljali na dirkah Indy kot narekovalca hitrosti. V 90. letih se je znova združil z Zagatom, nato pa leta 2006 skupaj s sinom Paulom ustanovil podjetje Spadaconcept, v katerem sta nadaljevala njegovo oblikovalsko dediščino.
»Potreboval sem kar nekaj časa, da sem odkril, da sem oblikovalec. Ko sem začel, se sploh nisem zavedal, da sem že pravi profesionalec. Sem pa s časom razumel, da risanje lepih linij ni dovolj za ustvarjanje lepih avtomobilov. Številnih mojih dizajnov avtomobilov sprva niso odobrili, s časom pa so videli, kako zelo lepi so,« je zaupal. Danes oblikovalci pravijo, da je popraviti dizajn legendarnega aston martina DB4 GT nemogoče, saj gre za osupljiv stroj na štirih kolesih. Čeprav Spada ni tako znan, kot so bili Giorgetto Giugiaro, Marcello Gandini ali pa Battista Farina, pa so Italijani lahko ponosni na njegove kreacije.
Nekoč niso bili takšne zvezde, kot so danes
Te še danes navdušujejo študente oblikovanja po vsem svetu, saj veljajo za lepše na cesti, za nameček se na dražbah odlično prodajajo in dosegajo vrednosti do 10 milijonov ameriških dolarjev. Seveda v časih, ko je Spada ustvarjal, oblikovalci še niso bili takšne zvezde, kot so danes, Italijan pa je potreboval kar nekaj let, da so mu priznali zasluge, ki si jih je že kot mladenič prislužil. Še leta 1969 mu italijanski avtomobilistični novinarji niso namenjali pretirane pozornosti. Znana je anekdota iz njegovih začetkov pri Zagatu. Ko sta Spada in Elio Zagato skušala nadgraditi aerodinamične dodatke na avtomobilu, sta se enostavno zapeljala po avtocesti, merila čas, nato pa odstranila dodatke in ponovno testirala. Tako sta eksperimentalno izmerila izboljšanje, vsak detajl pa je imel pomen.
Ko je Spada razvijal alfo romeo giulietto SZ, sta z Zagatom testirala prototip na avtocesti Milano–Bergamo in komaj dosegla hitrost 220 kilometrov na uro. Elio Zagato je dejal, da to ni dovolj in da morajo doseči višjo hitrost. Spada mu je pritrdil in ga vprašal, ali se spomni teorij profesorja Wunibalda Kamma, ki je stavil na tako imenovani kosi rep. Gre za posebno obliko zadka avtomobila, kjer zadnji del karoserije odrežeš, namesto da bi se elegantno zaobljeno zaključeval. Gre za aerodinamično rešitev, je pa naravnost fascinantno, da jo je uresničil pri tako visoki hitrosti, ko na primer vetrovnega tunela še niso poznali. Čeprav je sklenil svojo življenjsko pot, je Ercole Spada zaslužen za nekatere največje klasike avtomobilskega oblikovanja, s kombinacijo inženirske natančnosti, umetniške vizije in poguma pa je pustil neizbrisen pečat. Opis tihi mojster, a z glasnim vplivom, ga bo spremljal še dolgo.
