Že nekaj let, kaj let, desetletij, je ob predstavitvi nove generacije določenega avtomobila jasno, da bo ta tehnološko naprednejši, se bo vozil bolje, bo imel močnejše in hkrati varčnejše motorje, bo varnejši in še marsikaj. Skoraj zagotovo, v veliki večini primerov, tudi to, da bo od predhodnika po dimenzijah večji. Predvsem daljši in širši. Pri avtomobilih, ki so pod istim imenom ali pa imajo jasnega naslednika z drugim na trgu več desetletij, so te razlike naravnost gromozanske. Če pogledamo samo pri nas najbolj priljubljena avtomobila, volkswagna golfa in renaulta clia, lahko ugotovimo, da je bila prva generacija prvega dolga 3,7 metra in široka 1,61, aktualna osma pa v dolžino meri 4,28 metra in širino 1,88 – prirastka sta torej kar 58 in 27 centimetrov! Uradni predhodnik clia renault 5 je medtem meril 3,5 in 1,52 metra, aktualni clio pa meri 4,05 in 1,8 metra – prirastek je torej v dolžino 55 in v širino 28 centimetrov!
To, da je nek avto z vsako generacijo rasel, pa je bil pred več kot 40 leti tudi eden glavnih razlogov za nastanek nekega drugega. Zgodilo se je z legendarnim oplom kadettom, ki je na začetku osemdesetih let dosegel že dolžino štiri metre, zato je v razredu nižje zazevala luknja. Ki so jo pri Oplu zakrpali z novim avtomobilom – corso. Verjetno si vsaj na začetku niso mislili, da bo ta v naslednjih letih postala tako velika prodajna uspešnica, da jo bodo do danes, ko je na cestah že šesta generacija tega avtomobila, prodali v skoraj 15 milijonih primerkov, s čimer je to najbolj prodajan opel vseh časov. In če se slučajno sprašujete – da, tudi corsa je v tem času zrasla, s 3,62 metra dolžine in 1,53 širine na zdajšnjih 4,06 in 1,76 metra. Torej v dolžino za 44 in širino za 23 centimetrov.
Šesta generacija je na cestah sicer že pet let, zato so ji pri Oplu pred kratkim namenili temeljito osvežitev. Ta je bila daleč najočitnejša pri prednji maski, ki je zdaj podobna kot pri vseh novejših aktualnih Oplovih avtomobilih, ter pri voznikovem delovnem okolju, ki je preglednejši in z odzivnejšim zaslonom na dotik lažji za uporabo, kljub temu pa se ne bi branili kakšnega gumba več, sploh ker je upravljanje klimatske naprave deloma, ne pa v celoti, že ločeno – za natančnejše nastavitve je namreč še vedno treba vstopiti v posebni meni. Prav tako ne bi škodilo, vsaj za naš okus, nekaj manj bleščeče črne plastike, ki je pravi magnet za prah in prstne odtise, sicer pa lahko kakovost materialov in izdelave le pohvalimo.
Enako velja za prednja sedeža, ki sta izjemno udobna, s presenetljivo dolgim sedalnim delom, zadaj bo dovolj prostora za povprečno visoke odrasle in otroke, višji pa bi znali imeti težave s koleni; a ne pozabimo, da corsa niti ni avto, namenjen daljšemu prevozu več oseb. Prej je to štirikolesnik za par ali drugi družinski avto, to nalogo pa opravlja popolno. Z motorjem, ki ga je imel testni primerek, 1,2-litrskim bencinskim z okroglimi 100 konji moči (74 kW), je dovolj odziven, sposoben tudi suverenih avtocestnih voženj, in varčen, delo pa vozniku močno olajša tudi samodejni menjalnik. Pri vsem skupaj tudi cena ni previsoka, sploh z določenimi popusti se namreč spusti pod 20.000 evrov, če se zadovoljite s skromnejšima motorjem in opremo, pa je lahko še precej ugodnejša.
