Te dni je svoja vrata odprl največji evropski avtomobilski salon, ki na dve leti, na neparna leta, poteka v Münchnu, vmes, na parna, pa v Parizu. Francoska prestolnica ga je prvič sicer gostila že leta 1898, bavarska pa ga je od Frankfurta prevzela pred štirimi leti in ga torej gosti šele tretjič. In čeprav so avtomobilski saloni le bleda senca tega, kar so bili nekoč, je letos v Münchnu mogoče videti marsikaj zanimivega, o čemer bomo podrobneje poročali prihodnji teden. Tokrat pa se bomo spomnili na čase, ko je salon gostil še Frankfurt, natančneje, podali se bomo v leto 1989, ko je po atraktivnosti med številnimi novostmi najbolj izstopal Oplov trivratni kupe – calibra.
Čeprav je nepisano pravilo, da se drugih znamk ne omenja, so calibro na salonu predstavili z besedami, da gre za »porsche za običajnega človeka«. In dejansko je bila za marsikoga natanko to, saj za avtomobili omenjene znamke ni zaostajala ne po oblikovni atraktivnosti (dokaz za to je ne nazadnje prineslo tudi naslednjih 36 let, saj je zaradi brezčasne oblike, tako kot pri porschejih, še danes videti, kot bi bila stara nekaj let in ne desetletij) ne po voznih lastnostih. O tem so kmalu poročali številni, ki so se z njo zapeljali. »Na dirkališču smo sicer že vozili boljše avtomobile, a na običajni cesti calibra ponuja take užitke kot le redko kateri avtomobili, s tem da ti navadno stanejo nekajkrat več,« so med drugim denimo povedali v oddaji Top Gear. Za primerjavo: osnovna cena calibre je bila takrat »le« 33.900 nemških mark, porsche 964 pa je denimo stal 122.340 mark.
Poleg atraktivne oblike in odličnih voznih lastnosti pa je imela calibra še eno lastnost, ki jo pri številnih dražjih športnikih marsikdo pogreša – bila je namreč precej uporaben avto, saj je ta 4,49 metra dolgi kupe ponujal dovolj prostora štirim odraslim potnikom in s 300 osnovnimi litri prtljažnega prostora tudi njihovi prtljagi. Za piko na i pa je slovela še po nečem: nizkem koeficientu zračnega upora. Ko je zapeljala na ceste, je bila s koeficientom 0,26 namreč najbolj aerodinamičen avtomobil na svetu, ta naziv pa je med štirikolesniki množične proizvodnje zadržala kar deset let. Prav aerodinamičnost pa je pripomogla k temu, da se je odlično vozila že različica z dvolitrskim motorjem s 152 konji (112 kW) moči in pogonom na prednji kolesi, medtem ko je bila sladokuscem namenjena močnejša verzija, ki je premogla toliko kilovatov kot šibkejša konjev – 152 kW (207 KM) in štirikolesni pogon. Manj zaželena je bila le najšibkejša različica (86 kW/117 KM), do leta 1997, ko so ustavili proizvodnjo, pa so skupno izdelali natanko 239.118 primerkov calibre, s čimer je bil to najuspešnejši športni kupejevski avtomobil 90. let.
