Energetska družba Petrol je na tej strateški točki, na počivališču Lukovica jug, le streljaj od Ljubljane, odprla prvi polnilni park v Sloveniji, ki je posebej prilagojen za polnjenje električnih tovornih vozil. Gre za infrastrukturni mejnik, ki presega zgolj postavitev nekaj novih vtičnic. Na neki način je to začetek konca klasične dileme v tovornem prometu (kaj je bilo prej: kokoš ali jajce?), ko prevozniki niso kupovali e-tovornjakov zaradi pomanjkanja polnilnic, energetiki pa niso postavljali polnilnic zaradi pomanjkanja vozil.
Novi objekt v Lukovici tako ni običajna črpalka. Gre za tehnološko demonstracijo, sofinancirano z evropskimi sredstvi instrumenta CEF (Connecting Europe Facility). Park vključuje dve ultrazmogljivi polnilni mesti z močjo 350 kilovatov (kW), namenjeni težkim tovornjakom, in šest 150-kilovatnih mest za osebna vozila.
Za laično javnost so te številke morda abstraktne, v logističnem svetu pa pomenijo razliko med dobičkom in izgubo. Moč 350 kW omogoča, da se baterija težkega vlačilca napolni v času obveznega počitka voznika, kar je ključni pogoj, da električni tovorni promet sploh postane konkurenčen dizelskemu.
Slovenija kot testni poligon Evrope
»Energija za mobilnost ni več enodimenzionalna,« je ob odprtju poudaril Marko Ninčević, član uprave Petrola, in s tem nakazal širšo strategijo podjetja. Za Petrol to ni samo tehnološka novost, ampak prototip prihodnosti njihovih prodajnih mest.
Vizija Petrola je jasna: ustvariti ekosistem, kjer se prepletajo proizvodnja obnovljive energije, hranilniki in pametno upravljanje, da bi omrežje zdržalo nenadne obremenitve, ki jih prinašajo takšni megavatni porabniki.
Lokacija ni izbrana naključno. Slovenija leži na presečišču ključnih evropskih prometnih poti (omrežje TEN-T). Brez ustrezne infrastrukture na tem ozkem grlu bi lahko celoten evropski prehod na brezogljično logistiko zastal. Richard Ferrer iz Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je v Lukovici izpostavil prav to: projekt ni lokalni, temveč evropski. Bruselj je projekt podprl, ker zapolnjuje kritično vrzel na zemljevidu. Če električni tovornjak ne more prečkati Slovenije, ne more prečkati Evrope.
Državni uradniki, vključno z Andrejem Rajhom z ministrstva za infrastrukturo in Darkom Trajanovim z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, so odprtje pozdravili kot nujen korak k izpolnjevanju evropske uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva. Ta namreč od držav članic zahteva vzpostavitev goste mreže polnilnic, ki bo omogočila, da zelena logistika ne bo zgolj fraza v bruseljskih dokumentih, temveč realnost na cestah.
Tekma s časom in megavati
Petrol, ki v regiji jugovzhodne Evrope upravlja že več kot 1150 polnilnih mest, se zaveda, da je Lukovica začetek. Podatki za leto 2025 so spodbudni – v prvih devetih mesecih so prek svojih polnilnic prenesli šest GWh energije, kar kaže na strmo rast uporabe e-vozil.
Vendar pa pravi izziv šele prihaja. Do leta 2026 namerava Petrol zgraditi vsaj dvajset dodatnih polnilnih parkov na avtocestah. Že zdaj se zaključujeta projekta pri Ivančni Gorici in v poslovni coni Arnovski gozd. To je del širših konzorcijskih projektov MULTI-E in CROSS-E, kjer Petrol sodeluje s partnerji iz Slovaške, Poljske, Madžarske in Nizozemske.
Cilj projekta CROSS-E je ambiciozen: postavitev več kot 900 visokozmogljivih polnilnih mest vzdolž evropskih koridorjev. To vključuje tako polnilnice za osebna vozila kot tiste za težka tovorna vozila, kar nakazuje na popolno preobrazbo avtocestnih počivališč. Od Kopra do Maribora, od Zagreba do Bratislave – mreža se zgošča.
Zelena prihodnost
Medtem ko županja Lukovice Olga Vrankar pozdravlja čistejši zrak za svojo tranzitno občino, pa inženirji opozarjajo na izzive v ozadju. Priklop takšnih moči na omrežje zahteva robustno infrastrukturo. Petrolov odgovor na to so napredni paketi storitev in baterijski hranilniki, ki bodo blažili konice porabe.
Lukovica jug je v nekem smislu kazalnik, da se težki promet, ki je dolgo veljal za trd oreh dekarbonizacije, vendarle premika v pravo smer. In čeprav bodo minila še leta, preden bodo električni tovornjaki na slovenskih cestah številnejši od dizelskih, je infrastruktura zdaj pripravljena.
