Začnimo z nagradnim vprašanjem. Kaj so imeli skupnega igralec Robert Redford, dirkač Juan Fernandez, industrialec Alfried Krupp, pilot Jonathan Wort in zbiratelj Robert J. Smith? Potrebujete polovičko, klic v sili ali pomoč ljudstva? Vsi so imeli v domači garaži porsche 904, športni avto, ki je imel dovoljenje, da se z njim vozi tudi po javnih cestah. Prodajali so ga kot carrera GTS, uspešen pa je bil tudi na dirkalni stezi, saj je v svoji kategoriji postal svetovni prvak v letih 1964 in 1965.

Porsche 904: Na streho je postavil svoj zajtrk

Začetek 60. let minulega stoletja je bil prelomen za Porsche. Njihov 356 je bil že nekoliko v letih, model 911 so komajda predstavili (kasneje je postal velika uspešnica, ki je naprodaj še danes), medtem pa je v svetu motošporta potekala prava revolucija. Pri znamki iz Stuttgarta so vedeli, da potrebujejo nekaj posebnega. In tako se je rodil 904. »To ni avto za vsak dan. To je avto za tiste, ki razumejo, kaj pomeni prvinska vožnja. Bil je moj najljubši avto,« je dejal tedaj 28-letni oblikovalec Ferdinand Porsche, sicer sin Ferryja Porscheja.

Udoben in vozen tudi po običajni cesti

Model 904 je bil nekaj povsem novega. Zgrajen je bil za dirke. Imel je lahko karoserijo iz steklenih vlaken, nameščeno na jeklenem ogrodju, kar je bilo za tiste čase drzno, z nizkim težiščem in sredinsko nameščenim motorjem. Sprva je šlo za dvolitrski štirivaljnik iz modela 356 carrera, kasneje so ga opremili s šest- in osemvaljnikom. Za potrebe homologacije na dirkah razreda GT so jih morali izdelati vsaj 100, na koncu pa so jih naredili 106. Njegova cena je bila 7245 ameriških dolarjev.

260 km/h ​je bila najvišja hitrost porscheja 904, katerega pospešek do stotice je bil manj kot šest sekund.

Kljub temu da je bil sprva mišljen kot dirkalnik, je bil za svoje čase zelo udoben in vozen tudi na običajni cesti. Nekateri so ga celo uporabljali kot vsakodnevno prevozno sredstvo, pa čeprav ni imel zvočne izolacije, vzmetenje je bilo trdo, pnevmatike pa skoraj dirkalne. »904 ni bil najmočnejši avto, tudi ne najhitrejši. Ampak ko si vanj sedel, si vedel, da boš prišel do cilja, in to hitro,« je dejal Hans Herrmann, ki je za volanskim obročem porscheja 904 dosegel več pomembnih zmag. Avto, ki je tehtal manj kot 700 kilogramov, je imel količnik upora le 0,34, motor z močjo 198 konjev (148 kW) ga je pognal do maksimalne hitrosti 260 kilometrov na uro, pospešek do stotice je znašal manj kot šest sekund. Pogon je bil speljan na zadnji kolesi, za prenos moči je skrbel petstopenjski ročni menjalnik.

Porsche 904: Na streho je postavil svoj zajtrk

Ko so prvi primerki 904 zapustili tovarno, so nekateri delavci v Porschejevi razvojni delavnici želeli preveriti, kako vzdržljiva je nova karoserija. Legendarni mehanik Herbert Linge je tako na streho prototipa za šalo postavil svoj zajtrk – kavo in sendvič. »Če lahko avto nosi moj zajtrk, bo zdržal tudi dirko,« je dejal v smehu. In res, 904 je že prvo leto postal zmagovalec svojega razreda na 24 ur Le Mansa, z njim so dirkali tudi v Monte Carlu, pa na Targi Florio, Sebringu, Nürburgringu in še marsikje. Bil je hiter, zanesljiv in izredno lahek. Dirkači so ga oboževali.

Most med staro šolo in novo generacijo

Med ponosnimi lastniki je tudi Donald Osborne, ki o avtu pravi: »Videti je dobro, sliši se ga super, njegova razmerja so popolna. Že na prvi pogled kar kriči, da gre za športni avto.« Njegov ima rdečo obarvano zunanjost in modro notranjost iz velurja, prvi lastnik tega porscheja pa je bil Nicholas Begovich, ameriški inženir in fizik, ki je avto v tovarni kupil leta 1964. Po njegovi smrti ga je uporabljala žena, ki je dejala: »Ne glede na to, kako zelo rad je imel avtomobile, se Nicholas z njimi ni veliko vozil.«

Porsche 904: Na streho je postavil svoj zajtrk

Porsche 904 še danes velja za enega najbolj cenjenih klasičnih dirkalnikov znamke. Bil je most med staro šolo (kot je bil 550 spyder) in novo generacijo, katere del so bili modeli 906, 908 in 917. Bil je tudi zadnji Porschejev model, ki so ga zasnovali in izdelali pod nadzorom Ferryja Porscheja osebno. Danes je ta avto redkost. Za primerke v dobrem stanju je treba odšteti tudi več kot milijon evrov, pravi zbiralci pa dobro vedo, da gre za poklon nepozabnemu obdobju, ko so pri Porscheju ročno risali linije. Še danes gre za enega najbolj legendarnih in estetsko dovršenih dirkalnikov v zgodovini znamke Porsche. Avto je mogoče kupiti tudi ceneje, saj moderne replike proizvaja ameriško podjetje Chuck Beck. 

 

Priporočamo