Če smo pred kratkim v pričujoči rubriki ugotavljali, da je z 215. rojstnim dnem, ki ga bo praznovala letos, avtomobilska znamka Peugeot najstarejša na svetu, pa čeprav na začetku ni imela povezave z avtomobili, ki so pač kar precej mlajši, /lahko ob naslednjem letošnjem slavljencu ugotovimo, da je tudi njegova preteklost zelo pisana in na začetku prav tako ni bila povezana z avtomobili. Gre za japonsko znamko Mazda, ki jo je leta 1920 v Hirošimi pod drugim imenom, Tojo Cork Kogjo, ustanovil Džudžiro Macuda in je proizvajala – izdelke iz plute!
To pomeni, da je letos praznovala 105. rojstni dan, obenem pa mineva tudi 65 let, odkar so začeli izdelovati osebna vozila, kar se je torej zgodilo leta 1960. A že do takrat se je zgodilo marsikaj zanimivega. Kmalu po ustanovitvi je podjetje zašlo v finančne težave, zaradi česar je moral Macuda sprejeti pomoč nekaterih lokalnih podjetij, ki so ga rešila pred bankrotom. Ob tem se je znamka preimenovala v Tojo Kogjo in začela izdelovati tudi mehanska orodja, nova nadgradnja pa je sledila leta 1931, ko je podjetje na trg poslalo tovorni tricikel, pri katerem se prvič pojavi ime mazda. Imenoval se je namreč mazda GO.
Prvi je bil dvovratni kupe
Od tricikla do prvega prototipa štirikolesnika, kompaktnega štirisedežnega avtomobila, je nato minilo še slabo desetletje, so pa vmes predstavili tudi novi logotip znamke, stilizirano črko M s krili. Vsa vozila so namreč nosila ime mazda in poleg še kakšen dodatek, pa čeprav je bilo osnovno podjetje, ki jih je proizvajalo, še naprej Tojo Kogjo – vse do leta 1984. Šele takrat se je namreč podjetje uradno preimenovalo v Mazdo, pri čemer je ime povzelo po Ahuri Mazdi, bogu v zoroastrianizmu, eni najstarejših religij. Druga svetovna vojna je proizvodnjo ustavila oziroma poskrbela za prekvalifikacijo v vojaško industrijo, ko je leta 1945 na Hirošimo padla atomska bomba, pa so tovarno začasno spremenili v bolnišnico. A že konec istega leta so jo znova zagnali in v njej začeli proizvajati trikolesne tovornjačke, ki so jih najprej začeli izvažati v Indijo.
Do konca 50. let je Mazdin program komercialnih vozil obsegal že 30 modelov, a želja po proizvodnji osebnih vozil je še naprej tlela in maja 1960 je na ceste zapeljal prvi Mazdin osebni avto množične proizvodnje: dvovratni štirisedežni kupe R360, ki je na Japonskem zaradi svojih kompaktnih mer (dolžinska je znašala vsega 2,98 metra) spadal v kategorijo tako imenovanih kei avtomobilov. Dve leti pozneje je sledila majhna limuzina carol 360, kmalu za tem pa smo lahko že začeli govoriti o floti Mazdinih avtomobilov, saj je na ceste zapeljal še mali družinski avto familia 800, sredi 60. let pa še atraktivna limuzina luce, ki je bila plod sodelovanja z oblikovalskim studiem Bertone in je predstavljala konkurenco uveljavljenim evropskim znamkam. Prav v Evropo je ob koncu 60. let Mazda tudi začela izvažati avtomobile, najprej na Norveško in v Nemčijo, skoraj sočasno pa so prvi Mazdini avtomobili zapeljali tudi na kanadske in ceste v ZDA.
Zmaga v Le Mansu
Z razmahom Mazdinih vozil po vsem svetu se je širila tudi njihova priljubljenost in tako je znamka, ki si je sloves zgradila na izjemni zanesljivosti svojih avtomobilov, dobila zvesto bazo kupcev. Če bi želeli našteti vse Mazdine avtomobile in druge dosežke, ki so se tako ali drugače zapisali v zgodovino, bi seveda hitro zmanjkalo prostora, vseeno pa je nekatere mejnike znamke treba omeniti. Glede tehnologije je to zagotovo rotacijski (Wanklov) motor, ki je vrhunec doživel prav v Mazdinih avtomobilih, zanimiv je tudi aktualni motor skyactiv X, ki združuje lastnosti bencinskega in dizelskega. Na športnem področju je treba omeniti zmago na dirki 24 ur Le Mansa, s čimer je leta 1991 Mazda postala prvi japonski proizvajalec s tem dosežkom. Če bi morali izpostaviti en sam avtomobil, pa bi bil to legendarni MX-5, najbolje prodajani športni dvosedežnik v zgodovini.
