Ko danes govorimo o štirikolesnem pogonu v športnih avtomobilih ali o protiblokirnem zavornem sistemu (ABS), se zdi, kot da sta ti tehnologiji nekaj povsem samoumevnega. Toda sredi šestdesetih let, v času, ko so športni avtomobili še vedno prisegali na zadnji pogon in vozniški pogum, je majhno britansko podjetje Jensen Motors ustvarilo avtomobil, ki je bil tehnološko skoraj dve desetletji pred časom. Imenoval se je Jensen FF.
Nastajal je med letoma 1966 in 1971, v času, ko je avtomobilska industrija živela v zlati dobi velikih motorjev, glamurja in hitrega razvoja. Toda Jensen FF ni bil več kot le lep potovalni kupe. Bil je eksperiment, vizija in tehnološki manifest, in prav zato tudi komercialni polom.
Tehnološki skok v prihodnost
Jensen FF je postal zgodovinsko pomemben iz dveh razlogov. Prvič: bil je prvi serijski avtomobil s stalnim štirikolesnim pogonom. Drugič: bil je prvi serijski avtomobil z ABS zavorami. Leta 1966. V času, ko večina voznikov sploh še ni razumela, zakaj bi takšne tehnologije potrebovali.
Za štirikolesni pogon je poskrbelo podjetje Ferguson Research, ki je razvilo sistem Ferguson Formula. Gre za mehanski sistem s sredinskim diferencialom, ki je stalno razporejal moč med sprednjo in zadnjo osjo. Danes se to sliši vsakdanje, a v šestdesetih je bila to skoraj radikalna ideja. Športni avtomobili so takrat temeljili na prepričanju, da je zadnji pogon edina prava izbira za hitrost in užitek. Jensen je razmišljal drugače: več oprijema pomeni več varnosti, sočasno pa tudi bistveno več hitrosti.
Še bolj presenetljiv je bil sistem Dunlop Maxaret, mehanski ABS, izpeljan iz letalske tehnologije. Njegova naloga je bila preprečiti blokiranje koles pri močnem zaviranju. Za slednje ni skrbela elektronika, ampak mehanika s senzorji in ventili. V praksi je to pomenilo krajšo zavorno pot in več nadzora, lastnosti, ki so jih množični proizvajalci začeli uvajati šele konec sedemdesetih. Jensen FF je bil torej avtomobil, ki je voznikom ponujal tehnologije, ki jih trg še ni razumel.
Britanska eleganca, ameriška moč
Če je bila tehnika futuristična, je bil značaj avtomobila izrazito klasičen. Jensen FF je bil grand tourer v pravem pomenu besede: dolg pokrov motorja, elegantna položno padajoča strešna linija in razkošna notranjost iz usnja in lesa. Na prvi pogled je deloval kot tipičen britanski luksuzni kupe, soroden Aston Martinu ali Maseratiu, pod površjem pa je bil precej bolj »brutalen«.
Namesto britanskega ali italijanskega motorja je Jensen izbral ameriški big-block V8 podjetja Chrysler. Motor s prostornino 6,3 ali 7,2 litra je ponujal obilico navora in moči ter več kot 330 konjskih moči, kar je bilo za tisti čas zelo impresivno. Avtomobil je do stotice pospešil v približno osmih sekundah in presegel hitrost 200 kilometrov na uro.
Ta kombinacija britanske elegance in ameriške surove moči je ustvarila zanimiv kontrast. Jensen FF ni bil športnik za dirkališče, temveč hitri križar za dolge razdalje. Avtomobil za voznika, ki je želel prestiž, udobje in občutek tehnološke superiornosti. Prav ta kombinacija pa je imela tudi svojo ceno. Jensen FF je bil drag, težak, zapleten za vzdrževanje in izjemno »žejen«. Za osnovni model avtomobila je bilo potrebno odšteti med 6.000 in 6.500 funtov (danes med 120.000 in 150.000 evrov), kar pomeni, da je bil dražji od luksuznega Aston Martina. Pri kombinirani vožnji je porabil med 18 do 22 litrov na sto kilometrov, pri hitri vožnji pa tudi do 25 litrov na sto kilometrov. V času, ko je bil luksuz pomemben, a racionalnost še vedno nujna, je Jensen FF postal preveč eksotičen, predrag in prepožrešen za širši trg.
Genij, ki ga trg ni razumel
Jensen Motors je izdelal le 320 primerkov modela FF. Razlogov za neuspeh je bilo več. Cena je presegala večino takratnih luksuznih avtomobilov, tehnološka kompleksnost pa je pomenila zahtevno in drago vzdrževanje. Dodajmo še ogromno porabo goriva in dobimo avtomobil, ki je bil za širši trg preprosto preveč radikalen. A ključna težava je bila drugje: kupci v šestdesetih letih še niso razumeli, zakaj bi v prestižnem kupeju sploh potrebovali stalni štirikolesni pogon in ABS.
Avtomobil je bil tedaj predvsem simbol svobode, hitrosti in prestiža, ne pa varnosti, stabilnosti in tehnološke »pameti«. Jensen je govoril o prihodnosti, trg pa je vztrajal v sedanjosti.
Danes Jensen FF velja za enega najpomembnejših tehnoloških pionirjev avtomobilske zgodovine. Je dokaz, da inovacija sama po sebi ne zagotavlja uspeha, in da lahko avtomobil na svet pride preprosto prezgodaj. V njem je mogoče prepoznati zametek sodobnega avtomobila: zmogljivega, varnega in inženirsko drznega. Takšnega, ki ga je svet začel zares ceniti šele desetletja pozneje.
