John Kemp Starley je leta 1877 pri 22 letih zagnal podjetje za izdelavo koles. Ta so bila tedaj precej nerodna. Kolesarji so običajno sedeli na sedežu nad visokim sprednjim kolesom, zadaj pa je bilo manjše kolo. Starley nad zadevo ni bil navdušen in je začel iskati alternativno obliko. Trud je bil poplačan, ko je leta 1885 izumil moderno kolo in ga začel prodajati pod znamko Rover. Sreča pa mu je obrnila hrbet, ko je leta 1901 pri 45 letih nenadoma umrl. Na čelo podjetja se je zavihtel Harry Smyth, zagnal proizvodnjo motornih koles in pozneje še avtomobilov. Prvega so pri Roverju izdelali leta 1904 in ga poimenovali rover 8.
Avto je oblikoval Edmund Woodward Lewis, ki je pred tem delal za britansko družbo Daimler; ta sicer ni bila povezana z istoimenskim nemškim podjetjem. Vozilo je zaznamovalo več zanimivih in neobičajnih rešitev. Namesto običajne šasije v obliki lestve je imel avto hrbtenico, ki je tekla po sredini vozila med prednjimi in zadnjimi kolesi. Sestavljali so jo motorni blok, ohišje menjalnika, trdo cevasto ohišje propelerne gredi in ohišje zadnje osi. Hrbtenica je bila prek prednjega listnatega vzmetenja pričvrščena na sprednjo os. Šlo je za podoben dizajn kot pri traktorskih šasijah.
Dosegel je hitrost 39 kilometrov na uro
Ker avtomobil v zadnjem delu ni imel vzmetenja za blaženje udarcev, so med vožnjo po grobem terenu vse delo morale opraviti pnevmatike. Hrbtenico so leta 1907 opustili in jo zamenjali z običajnejšo šasijo, izdelano iz jesenovine in utrjeno z jeklenimi ploščami. Osnovna različica roverja 8 je bila dolga 2,6 metra in široka 1,7 metra, medosna razdalja pa je merila slaba dva metra. V avtu je bilo prostora za dve osebi. Domnevno sta bila sedeža dva, pri čemer je bil sovozniški udobnejši. Danes vidimo zlasti primerke, ki imajo namesto dveh sedežev klop.
Avto je poganjal 1,3-litrski enovaljni motor z močjo osem konjev (5,9 kW), imel je tristopenjski menjalnik in inovativen način motornega zaviranja. Pedal za zavoro je bil namreč povezan z odmično gredjo nad motorjem, ta je ob prvem pritisku zmanjšala najvišjo višino, na katero se je lahko dvignil ventil. Ob nadaljnjem pritisku so se ventili povsem zaprli, motor pa je postal nekakšen zračni kompresor, ki je zaviral zadnji kolesi. Največja hitrost avtomobila je bila 39 kilometrov na uro. Od leta 1911 so ponujali tudi enolitrski motor z devetimi konji (7 kW), je pa novi motor zahteval pol metra daljše vozilo.
Od skepse do ikone
Rover 8 je v prodajo prišel 1. decembra 1904 in je stal tedanjih 200 funtov. Sliši se malo, a je z upoštevano inflacijo to danes že 36.000 evrov. Avto so v javnosti sprva spremljali številni dvomi. O tem priča tudi zapis angleške revije Autocar, ki je leta 1905 dobila priložnost za desetdnevno testiranje roverja 8. »Ob predstavitvi vozila so pametnjakoviči odkimavali motornemu zaviranju in sklopki. Niso skoparili s kritikami Lewisovega dizajna, očitali so mu, da je eksperiment,« so zapisali pri reviji, a dodali, da so bile ocene na prvo žogo zgrešene. »Rover je majhen in dobro izdelan avto z edinstvenimi lastnostmi. Gre za vozilo, ki ga je užitek voziti.« K temu naj bi prispeval tudi sprva skeptično sprejeti način zaviranja, pomembno pa so na izkušnjo vožnje vplivale tudi kompaktne dimenzije.
Avtomobil je navdušil predvsem s svojo kakovostjo in vzdržljivostjo. Angleška javnost je bila ob začetku prodaje roverja 8 še vedno precej skeptična do novih kočij brez konj. So pa Britanci zastrigli z ušesi, ko sta se Robert Jefferson in Robert Weallas leta 1905 odpravila na drzno potovanje po Evropi z roverjem 8. Zanesljivost avtomobila sta dokazala z vožnjo od Coventryja do Carigrada. Takšne poti pred njima z avtom ni opravil še nihče. Leto pozneje je Jefferson z roverjem 8 potoval po Indiji in Daljnem vzhodu, leta 1908 pa je z njim potoval tudi po Afriki.
Rover 8 je z leti postal simbol britanskosti. Ljubitelji so v njem prepoznali avtomobil, ki ne pritegne z bliščem in glamurjem nekaterih tekmecev, temveč prav z zanesljivostjo in Britancem zelo ljubo pritajeno kakovostjo. Rover je v naslednjih letih nadaljeval piljenje avtomobila, ta pa je postal celo najbolje prodajani avtomobil v Veliki Britaniji. Finančno avtomobil sicer ni bil strašna uspešnica, je pa Roverju tlakoval pot v avtomobilsko industrijo in že od začetka pri strankah vzbudil vtis kakovostne in zaupanja vredne znamke.
