Prizor, ki smo mu v Sloveniji priča vsak dan: na avtocesti stojimo, pa ne vemo, zakaj, saj se ni zgodila prometna nesreča, prav tako ni del na cesti. Praviloma po večminutnem čakanju znova speljemo, a kaj, ko se zgodba ponovi nekaj prevoženih kilometrov kasneje. Kaj se dogaja in kdo je kriv za tovrstne zastoje, ki marsikomu sivijo lase, predvsem pa našo pot do končne destinacije občutno podaljšajo? Odgovor je presenetljiv, krivi smo vozniki sami. Vozimo namreč na prekratki varnostni razdalji, nenadno zaviramo, prehitevamo in pogosto menjamo vozne pasove. Vse to je razlog, da so fantomski zastoji del prometnega vsakdana, odgovor, kako jih odpraviti, pa ni enostaven.
Do takšne prometne situacije pride predvsem v času prometnih konic. Takrat hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade in moramo večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu zatem pa spet vozimo s hitrostjo, kot da se ni nič zgodilo. Tako lahko v samo pol minute obstane kar 100 vozil. Kako je to mogoče? Predstavljajmo si avtomobil, ki hitrost vožnje 90 kilometrov na uro v trenutku zmanjša na 70 kilometrov na uro. Posledično v manj kot sekundi to storijo tudi drugi, tretji in posledično vseh preostalih 100 voznikov v koloni. V manj kot pol minute promet obstane. Tako zadnji od stotih voznikov v koloni izgubi 8,5 minute, da spet lahko spelje z mesta in pospešuje.
Ostanimo zbrani in ohranjajmo varnostno razdaljo
Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji, ko moramo pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozimo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljemo brez vpletanja drugih vozil, torej da se ne silimo v kolono. S takšno vožnjo ogrožamo sebe in druge udeležence v prometu. »Fantomski zastoji so na slovenskih avtocestah dokaj pogosti, zlasti na vpadnicah v večja mesta, kjer se promet zgošča v jutranjih in popoldanskih konicah. To pogosto in nenadno spreminjanje hitrosti povzroča, da mora vsako naslednje vozilo, ki vozi v koloni na premajhni varnostni razdalji do vozila pred seboj, ob pojavu zmanjševanja hitrosti zavirati močneje kot voznik pred njim. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil. Najpomembneje je ostati zbran in ohraniti varnostno razdaljo. Hitrost je treba zmanjševati postopno, ne sunkovito. V koloni je treba voziti čim bolj enakomerno, brez nepotrebnega pospeševanja in zaviranja. Vozni pas zamenjajte le, ko je to res potrebno, in to brez vrivanja pred druga vozila. Če se promet popolnoma ustavi, je treba nemudoma vzpostaviti reševalni pas,« pojasnjuje Zala Grilc iz Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.
Proti fantomskim zastojem se odgovorni bojujejo na različne načine, prednjačijo pa naslednji ukrepi: prilagodljive omejitve hitrosti na avtocestah, ki se v realnem času spreminjajo glede na gostoto prometa, posebni pasovi za vozila z več potniki, prilagajanje števila voznih pasov glede na tok prometa, inteligentni prometni sistemi za usmerjanje in vodenje prometa, nadzor prometa s posebno usposobljenimi in opremljenimi enotami avtocestne policije, radarski sistemi, ozaveščevalne kampanje za voznike. Je pa tudi v Sloveniji ključno, da se vozniki zavedajo svoje vloge, saj lahko prav vsak posameznik s svojim načinom vožnje prepreči nastanek fantomskih zastojev.
Če hitrost zmanjšamo, se promet giblje hitreje
Ko zastoj že nastane, je treba ostati miren, saj slaba volja in jeza ne bosta prav nič pripomogli k odpravi zastoja. Kvečjemu bomo hitreje naredili kakšno napako in morebiti bomo mi tisti, ki bomo povzročili nesrečo, s tem pa še povečali zastoj. V zastoju je zelo pomembna vzpostavitev reševalnega pasu, saj ne vemo razloga za nastanek zastoja. Če je razlog zanj nesreča, je reševalni pas nujen, saj omogoča hitrejši prihod intervencijskih vozil. Poudarjamo še, naj voznik in sopotniki v zastoju nikar ne zapuščajo vozila, saj je to lahko smrtno nevarno. Pa tudi nenehnega spreminjanja pasu, po katerem vozijo, naj se izogibajo.
Je glavni razlog za zastoje, ker je vozil na cestah enostavno preveč ali pa so vzroki tudi drugje? »Ne moremo reči, da je vozil preveč, saj se večina ljudi ne vozi zaradi dolgčasa, temveč zaradi različnih potreb. Število avtomobilov bi se sicer lahko delno optimiziralo z več potniki v enem avtu. Treba pa se je zavedati, da je osebni avtomobil še vedno 'hrbtenica' slovenske osebne mobilnosti, sploh zaradi ne najbolj učinkovitega, predvsem časovno, medkrajevnega javnega potniškega prometa. K manj vozilom na cestah bi lahko pripomogla tudi decentralizacija Slovenije in več izkoriščanja možnosti občasnega dela na daljavo, se pravi od doma, če oziroma kjer narava dela to omogoča. Velik delež prometa sicer predstavlja tudi tovorni promet. A tudi za ta vozila velja, da se ne vozijo po nepotrebnem, ampak dostavljajo stvari, ki jih naročamo in kupujemo potrošniki. Ravno zaradi dejstva, da je Slovenija tranzitna država, bi morali imeti ponekod že vzpostavljene oziroma zgrajene tretje pasove na našem avtocestnem omrežju. Še večji pomen pa bi imela obvoznica za tovorni promet mimo Ljubljane,« pravi Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.
K bolj tekoči in varni vožnji lahko bistveno prispevamo z upoštevanjem prometnih omejitev, predvsem tistih, ki so prikazane na spremenljivi prometni signalizaciji, se pravi elektronskih tablah nad avtocestami ali ob njih. Dosledno spoštovanje hitrosti, ohranjanje primerne varnostne razdalje in strpnost v prometu so ključni dejavniki, ki zmanjšujejo verjetnost nastanka fantomskih zastojev in zagotavljajo večjo pretočnost prometa. »Proti zastojem se bojujemo s pametnim prilagajanjem hitrosti. Če se hitrost zniža, se lahko promet dejansko giblje hitreje in bolj tekoče. Ko vozimo nekoliko počasneje in ohranjamo varnostno razdaljo, je vožnja mirnejša, enakomernejša in pogosto celo hitrejša. Promet je živ organizem. Ključno je, da imamo dovolj časa, da se prilagodimo vozilu pred seboj. Bolj ko je vožnja enakomerna, manj je sunkovitega zaviranja, ki povzroča fantomske zastoje. Analize kažejo, da je v času gostega prometa optimalna hitrost med 80 in 90 kilometrov na uro. Pametni sistemi znajo izračunati idealno hitrost za večjo pretočnost prometa, seveda pa moramo vozniki te omejitve tudi upoštevati,« so nam sporočili iz Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji.
Fantomski zastoji, še posebno v bližini večjih mest, so tako nekaj, čemur se je težko izogniti, pa čeprav imamo škarje in platno do rešitve problema v rokah vozniki. Toda teorija, kako se fantomskemu zastoju izogniti, je eno, realnost, ki se na slovenskih cestah dogaja, pa nekaj popolnoma drugega. Razlog več, da bodo fantomski zastoji tudi v prihodnje stalnica slovenskih avtocest.
