Mercedesov razred S slovi kot kralj avtomobilov. Že ime izžareva prestiž, luksuz in tehnološko dovršenost. »Z vsakim letom razred S ne predstavlja le vrhunca avtomobilizma, temveč tudi največjo naprednost. Pozoren je do svojih potnikov. Natančno je uglašen s svojim voznikom. Izjemno zaščitniški do tistih v njem ali celo v bližini njegove elegantne prisotnosti. Vse, kar vam največ pomeni, razredu S pomeni več kot kdaj prej,« pravijo pri Mercedes-Benzu. Praviloma imajo kar prav. Praviloma.
Zgodovina razreda S sega v čas povojne obnove Nemčije. Mercedes-Benz je pred drugo svetovno vojno užival status proizvajalca luksuznih avtomobilov, v povojnem obdobju pa je proizvajal le štirivaljne avtomobile. Šele leta 1951 so predstavili prava nova šestvaljnika – W187 in W186. Avtomobila sta znova dokazala, da v Stuttgartu znajo izdelati nekaj posebnega, nista pa še uradno nosila imena razred S oziroma »Sonderklasse«, kar prevedeno pomeni posebni razred.
To oznako so uradno uporabili šele leta 1972 z modelom W116. Ob okusno modernem dizajnu in prefinjeni notranjosti je premogel tudi številne inovacije, kot je ABS. Prednji in zadnji del avtomobila sta se ob trku zmečkala in zmanjšala sile na potnike ob naletu, medtem ko so bili drugi deli vozila ojačani za večjo varnost kabine. Posrečena je bila tudi odločitev, da so smerniki segali ob stran vozila in s tem omogočili boljše sporazumevanje s soudeleženci v prometu. Inovacije so bile tudi v nadaljnjih letih zaščitni znak razreda S.
W126 je postal prava ikona
Med najbolj priljubljene primerke razreda S gotovo spada model W126 (1979–1991). Po zaslugi brezčasne oblike, izjemne kakovosti izdelave in uvedbe zračne blazine za voznika je postal prava ikona. Številni ga še danes štejejo za vrhunec Mercedesovega inženiringa. Bil pa je tudi velik komercialni uspeh. V dvanajstih letih so jih izdelali kar 892.123, s čimer je še danes najbolje prodajani model Mercedesovega kraljevega razreda.
Posebno mesto v srcih voznikov je s časom našel tudi model W140 (1991–1998). Zaradi velikosti so ga porogljivo imenovali slon in celo katedrala. Dolg je bil od pet metrov do 6,2 metra v izvedbi pullman. Sprva so ga zaradi masivnosti kritizirali. Očitali so mu celo, da je bil simbol čezmerne razsipnosti, a mu je z leti le uspelo prepričati kritike. Še posebej, ko se je razvedelo, da je bil prav ta simbol ekscesa med najbolj okoljsko odgovornimi vozili na cesti. Model W140 ni nastal kar tako. Bil je Mercedesov odgovor na pojav Lexusa, ki je z modelom LS 400 leta 1989 Nemcem odščipnil kos pogače in pokazal, da za prestižno in skoraj popolno luksuzno limuzino lahko odšteješ tudi polovico manj. Mercedes na Lexusov izziv ni odgovoril z znižanjem stroškov, temveč s še bolj luksuznim avtomobilom. W140 je bil v povprečju za kar 25 odstotkov dražji od modela W126. Ta taktika pa ni bila vzdržna. Najprej je brez službe ostal šef inženirjev Wolfgang Peter, ki je prevzel odgovornost za milijardo evrov razvojnih stroškov modela W140. Hkrati je Mercedes opustil pristop, ki je na prvo mesto postavil inženirje. Poteza se ni obrestovala.
Kupci so bili šokirani
Ob drugih ponesrečenih modelih, ki so sledili spremenjenemu načinu dela, je leta 1998 prišel tudi novi predstavnik razreda S – model W220. Sprva je pravzaprav navdušil. »Z razredom S so Nemci na novo napisali pravilnik o luksuznih avtomobilih. To je velik avto, ki ga je zares zabavno voziti,« je bil poln pohval voditelj oddaje Top Gear Quentin Willson. »Zame je to preprosto najboljši avto na svetu.« Ni bil edini, ki je hvalil model W220 in se ujel v past prvih vtisov in kratkih testov. Kupci, ki so z avtom preživeli več časa, so bili šokirani, ko so ugotovili, da je njihov luksuzni statusni simbol prehitro začel rjaveti na ključnih delih. Tudi inovativni sistem zračnega vzmetenja je bil nagnjen k napakam. Nekateri lastniki so se celo pritoževali, da so se jim izpraznili akumulatorji, če so avto pustili parkiran zunaj, ko je močno pihalo. Domnevno je sistem za samodejno poravnavanje avtomobila ostal aktiven, tudi ko je bil avto ugasnjen. Ob močnem vetru pa se je avto trudil ostati povsem vodoraven.
Spodrsljaj z modelom W220 je močno načel ugled razreda S, a je Mercedesu v nadaljevanju uspelo odpraviti napake. Poznejši primerki modela W220 so zato danes načeloma bolj zaželeni od prvih primerkov. Z modelom W221 in poznejšima generacijama (W222 in W223) je Mercedes uspešno popravil spodrsljaje in se vrnil k temeljnim vrednotam znamke – vrhunski kakovosti, zanesljivosti, inovativnosti in prestižnemu dizajnu. Prav tako niso več hiteli z inovacijami in so jih temeljiteje preizkušali pred vključitvijo v končne izdelke. S tem si je razred S znova utrdil sloves kot nesporna ikona v svetu luksuznih avtomobilov, ki ga uživa še danes.
