Pa je počilo. Močno. Pretreseni ste in ne veste prav dobro, ali se glava še drži vratu. Med zvenenjem v glavi zaslišite glas. Zmedeni ste. V avtu oziroma tem, kar je ostalo od njega, ste sami. Ne, ne gre za glas svetega Petra ali Harona, ki bi vas čakala pred pragom nebes ali podzemlja. Glas vas sprašuje, kako ste, kaj se je zgodilo in kje ste. Telo utripa od bolečine, vendar ste preživeli. To je za zdaj jasno. Ampak vseeno, od kod prihaja glas?

V podporo reševanja in zmanjševanja posledic prometnih nesreč na evropskih cestah je evropska komisija 13. junija 2013 predlagala uvedbo sistema avtomatskega klica reševalnim službam v primeru hujšega trka v osebnih vozilih. Sistem se imenuje e-call oziroma e-klic, njegova naloga pa je, da ob hujši nesreči samodejno pokliče na 112 – splošno evropsko številko za primere nesreč, ob tem pa tudi javi lokacijo avtomobila, ne glede na prisebnost prisotnih v vozilu.

»Ob aktivaciji sistema e-call v vozilu (samodejni ali ročni klic v sili) dispečer v regijski center za obveščanje prejme minimalni nabor podatkov, ki vključuje med drugim vrsto klica (samodejni ali ročni), čas aktivacije sistema e-call, identifikacijsko številko vozila (VIN), GPS-koordinate oziroma geolokacijo vozila (zemljepisna širina in dolžina), število potnikov v vozilu, smer gibanja vozila in vrsto goriva (bencin, dizel, plin, tekoči propan, električni pogon, hidrogenski pogon),« so nam pojasnili pri Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR).

simbolična fotografija - nujna medicinska pomoč - reševalno vozilo - rešilec- 25.09.2018 - Kirurška klinika UKC Ljubljana - Urgentni kirurški blok - urgenca - reanimacijski prostor – ogled simulacije na mestu dejanskega sprejema politravmnatiziranega poškodovanca //FOTO: Luka Cjuha.

E-klic naj bi v urbanih območjih odziv reševalnih služb pospešil za 40 odstotkov. Na podeželju celo za 50 odstotkov. Foto: Luka Cjuha.

Sprožijo ga lahko tudi očividci

Sistem e-call je obvezen v vseh novohomologiranih modelih vozil, ki so na prodaj v EU od 1. aprila 2018. »Namenjen je hitrejšemu ukrepanju reševalnih služb v primeru prometnih nesreč ali izrednih dogodkov,« je pravi Zala Grilc z agencije za varnost prometa. »Lahko pa voznik ali sopotnik sam sproži klic v sili in vzpostavi stik z operaterjem, ki mu pomaga pri nadaljnjih korakih. Reševalce lahko tudi obvesti o nesreči, ki ji je bil le priča in v njej ni bil udeležen. Lahko pa pokliče pomoč tudi v primerih, ko nujno potrebuje pomoč kdo od potnikov ali voznik, vozilo pa ni bilo udeleženo v nesreči. Recimo zaradi nenadne slabosti, nezavesti …«

»Z uvedbo e-klica se je v centrih za obveščanje olajšal in pospešil sprejem klica, kadar gre za prometno nesrečo ali drugo nujno zadevo, povezano z vozilom,« so nam povedali pri URSZR. »Dispečer v centru za obveščanje del podatkov, ki jih mora pridobiti ob prijavi prometne nesreče, ob e-klicu že avtomatsko pridobi v namenski aplikaciji webPLK, ki služi za sprejem in obdelavo klica oziroma komunikacije v sili.«

Namenjen je hitrejšemu ukrepanju reševalnih služb v primeru prometnih nesreč ali izrednih dogodkov. Lahko pa voznik ali sopotnik sam sproži klic v sili in vzpostavi stik z operaterjem, ki mu pomaga pri nadaljnjih korakih. Pokliče lahko tudi v primerih, ko potrebuje pomoč kdo od potnikov ali voznik, vozilo pa ni bilo udeleženo v nesreči.

Zala Grilc, agencija za varnost prometa

Slovenija je bila prva

Zamisel za sistem je prvi predstavil evropski javni uslužbenec Luc Tytgat leta 1999 med zagonom projekta evropskega sistema GPS-satelitov Galileo. Čeprav del slovenskih prometnih udeležencev verjetno sploh ne ve, da e-klic obstaja ali kaj je, je bila Slovenija prva članica EU, ki je e-klic uvedla v praksi leta 2015.

Evropska komisija ocenjuje, da sistem lahko zmanjša število smrtnih žrtev prometnih nesreč za okoli 2500 na leto. E-klic naj bi v urbanih območjih odziv reševalnih služb pospešil za 40 odstotkov. Na podeželju celo za 50 odstotkov.

»Za Slovenijo nimamo raziskave, ki bi kvantificirala natančno število življenj, rešenih izključno zaradi e-klica, zato lahko učinek podpremo zgolj z evropskimi ocenami in s poročili o posameznih aktivacijah pri nas, tj. številu prejetih klicev,« nam je povedala Grilčeva. Po podatkih URSZR je bilo letos sproženih že več kot 3300 e-klicev. Lani jih je bilo v celotnem letu skupaj 3600. »Koliko od teh pa je bilo dejanskih dogodkov, ni znano,« dodaja Grilčeva. »V Sloveniji so sicer poročali o razmeroma majhnem številu dejanskih dogodkov v prvih letih uporabe. V prvih štirih letih je bilo 4778 e-klicev, okoli 385 pa jih je bilo dejansko upravičenih oziroma je resnično šlo za nesrečo s posledicami.«

2500 smrtnih žrtev na leto naj bi po ocenah evropske komisije preprečil sistem e-call.

Nekateri ga sprožijo iz radovednosti

Obstoja sistema e-call se ne zavedajo vsi vozniki, kažejo raziskave. »Splošno poznavanje povezanih varnostnih sistemov ni samoumevno in je odvisno od izpostavljenosti,« pojasnjuje Grilčeva. Veliko je odvisno od tega, ali kupcu vozila prodajalec pojasni delovanje te funkcije. Pri URSZS so nam medtem povedali, da se v Sloveniji po njihovih ocenah večina voznikov sistema vseeno zaveda. Kljub temu se včasih zgodi kaj nenavadnega. »So pa tudi takšni, ki sistema ne poznajo in aktivirajo e-call iz radovednosti ali ker želijo vključiti nekaj drugega v vozilu. Takšni vozniki so seveda presenečeni, ko zaslišijo naš glas. V takih primerih dispečer iz centra za obveščanje vozniku razloži, da je funkcija namenjena le za nujne primere in naj bo v prihodnje previden,« so nam pojasnili.

»Ker e-klic v mnogih primerih deluje avtomatsko, veliko voznikov sploh ne opazi, da je bil sprožen, ali pa mislijo, da gre za napačno opozorilo,« še pravi Grilčeva. »Mnogi ne vedo natančno, kaj storiti ob glasovnem ali podatkovnem stiku s klicnim centrom (npr. klic operaterja, preverjanje stanja potnikov, kako prekiniti lažni e-call). Vsekakor bi morali zastopniki znamk in prodajalci storiti več za natančnejše informiranje strank o tem, kaj omogoča klic v sili, kako ga sprožiti in kako komunicirati z operaterjem. Vse to lahko namreč odločujoče vpliva na možnost preživetja ob nesreči.«

Grilčeva izpostavlja še, da bi bilo treba prav tako jasno ločiti med klicem v sili oziroma e-klicem in klicem komunikacijskega centra znamke. Gre za dve povsem ločeni storitvi. Pri drugi vozniki in potniki dobijo servisne informacije, oddajo lahko prijavo okvare, dobijo potovalne informacije …

So tudi takšni, ki sistema ne poznajo in aktivirajo e-klic iz radovednosti ali ker želijo vključiti nekaj drugega v vozilu. Takšni vozniki so seveda presenečeni, ko zaslišijo naš glas.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Se pa z napredkom tehnologije posodablja tudi e-call. Pri Telekomu Slovenije so nam povedali, da posodobitev trenutno poteka na ravni celotne EU in je posledica tako tehnološkega napredka kot postopnega opuščanja starejših mobilnih omrežij, na katerih temelji prva generacija sistema.

»Medtem ko obstoječi sistem za delovanje uporablja omrežji 2G in 3G, ki sta v postopnem opuščanju, bo prihajajoči NG e-call deloval na sodobnejših omrežjih 4G in 5G,« so nam pojasnili. »Za lastnike starejših vozil, ki so opremljena s prvo generacijo sistema e-klic, se zaenkrat ne spreminja nič. Predvideno je, da bosta obe različici sistema, obstoječi e-klic in bodoči NG e-call, sobivali, kar bo zagotovilo tekoč prehod in neprekinjeno delovanje storitve. Bo pa treba izvesti integracijo slovenskih omrežij z nadgrajenim centralnim sistemom, skladno z načrti pristojnih državnih organov za to področje.« 

Priporočamo