Želje so sicer eno, realnost pa nekaj drugega, toda vsi, ki zasledujejo Vizijo 0, sicer radikalno, a nekoč uresničljivo idejo, ki temelji na etičnem stališču, da človeško življenje ne sme biti cena mobilnosti, pravijo: nič smrtnih žrtev in hujših poškodb na cestah. Nekaterim v Evropski uniji uspeva bolje, spet drugim slabše, toda vse, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, je zagotovo razveselila novica, da v Helsinkih, glavnem mestu Finske, v zadnjem letu ni bilo prometne nesreče s smrtnim izidom.
Žal so širše gledano evropske ceste še vedno krvave. Lani je tako na njih življenje izgubilo 19.800 ljudi oziroma 44 na milijon prebivalcev, da gre za prometno najvarnejšo državo, pa se lahko pohvalijo na Švedskem, kjer je lani umrlo 20 ljudi na milijon prebivalcev. In kako je v Sloveniji? Lansko leto je bilo hvalevredno, 68 umrlih pa je najmanj od začetkov samostojnosti. Žal pa letos ne gre vse v skladu s pričakovanji. Do začetka avgusta je bilo namreč umrlih že 58, kar je 20 več kot lani.
Z moralnega vidika edini mogoči dolgoročni cilj
Vizijo 0 so sicer prvič predstavili leta 1994 na Švedskem, ko jo je parlament uradno sprejel kot nacionalni program za izboljšanje prometne varnosti. Namesto krivde voznikov je v ospredju odgovornost načrtovalcev prometnega sistema, ki morajo ustvariti okolje, kjer človeške napake ne vodijo v smrtne posledice. Od uvedbe je Vizija 0 postala globalno gibanje, ki ga danes podpirajo številne države in mesta, vključno s Slovenijo od leta 2017. »Vizija 0 je pozitiven in odgovoren odnos snovalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečevati vzroke za nastanek najhujših prometnih nesreč oziroma preprečevati najhujše posledice prometnih nesreč ter iskati načine, možnosti in dejavnosti za uresničitev dolgoročnega cilja, ki je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Z moralnega vidika je to edini mogoči dolgoročni cilj vseh humanih družb ter kot takšen jasen in razumljiv cilj vseh sodelujočih snovalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema. Zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja oblikovalcev sistema, izvajalcev in prometnih udeležencev. Zavezuje jih k jasnemu in odgovornemu ravnanju, kot to predpisujejo pravila, ter k zagotovitvi varnega cestnoprometnega sistema. Gradnji, vzdrževanju in upravljanju cestne infrastrukture in uvedbi takšne tehnologije vozil, ki preprečuje oziroma kompenzira morebitne človeške napake, ki vodijo v prometne nesreče,« pravi Matjaž Korošak z Javne agencije RS za varnost prometa.
Vizija 0 je vsesplošna odgovornost vseh nas. Skupaj z drugimi deležniki na področju prometne varnosti so oblikovali resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Glavni cilj resolucije je delovanje na več področjih, z različnimi strokovnjaki z osrednjim namenom, da se zagotovi varen prometni sistem za vse udeležence v prometu. Z ukrepi je treba vplivati predvsem na spremembo razumevanja odgovornosti in varnosti, celotna odgovornost pa mora biti usmerjena v človeka. Človek je tisti, ki je uporabnik prometnega sistema, njegov upravitelj in ustvarjalec. Tako je odgovornost razdeljena na vse udeležence v prometnem sistemu, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerijo k uresničitvi zastavljenih ciljev, prometni sistem pa prilagodijo in oblikujejo tako, da v njem ljudje ne bodo umirali in se huje telesno poškodovali. »Z moralnega vidika je to edini mogoči dolgoročni cilj. Smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, sploh kot posledice neodgovornega ravnanja, kršenja pravil in vožnje pod vplivom nedovoljenih substanc, se ne sme nikoli sprejeti kot nekaj normalnega. Naša vizija je nič smrtnih žrtev in pri tem nas mora voditi prepričanje, da je vsaka preprečena nesreča uspeh. Vzrokov vseh nesreč pa ne bomo mogli nikoli predvideti oziroma odstraniti. Človek lahko vedno stori napako, a narediti moramo vse, da posledice ne bodo tragične. Z vztrajnostjo, ozaveščanjem in preventivnimi akcijami si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje prometne varnosti,« še pravi Korošak in dodaja, da je Slovenija v Evropi, če izhajamo iz zadnjega poročila evropskega sveta za varnost v cestnem prometu, na področju prometne varnosti med najuspešnejšimi državami. Leta 2024 je bilo tako kar 18 odstotkov manj smrtnih žrtev kot leto prej, v zadnjih petih letih pa skupno 33-odstotni upad umrlih na cestah.
O Viziji 0 se v Sloveniji govori vse bolj na glas
V Sloveniji se o Viziji 0 govori vse bolj na glas, v zavodu Varna pot pa to filozofijo živijo že od ustanovitve, torej 18 let, in sicer prek izobraževanja, podpore žrtvam in ozaveščanja javnosti. Njihov novi Park varne mobilnosti, ki ga skupaj z Mestno občino Ljubljana odpirajo septembra, bo utelešal tega duha: učenje za življenje brez tragedij na cestah. V zadnjih desetletjih je Slovenija dosegla določen napredek, saj se je z repa držav s slabo varnostjo v letu 2007 premaknila v prvo tretjino varnih držav. Vendar je vprašanje, ali je to dovolj. »Če je bilo število umrlih v preteklem letu na najnižji točki v naši zgodovini, žal letošnje leto s 30 odstotki več umrlih te stabilnosti in trenda ne potrjuje. Za številkami se skrivajo obrazi, družine, življenja, ki so se za vedno ustavila. Naša vloga kot nevladna organizacija, ki dela z žrtvami in za žrtve, je, da vedno znova opomnimo: vsak posamezen primer šteje. Je pa Vizija 0 odgovornost celotne družbe in vsakega udeleženca v prometu. Ne gre le za prometno infrastrukturo ali strožje zakone, gre za kulturo življenja, sobivanje in medsebojno odgovornost. Vendar bi opozoril na eno bistvenih pasti družb, tistih, ki ne delujejo sistemsko, ta pa je sooblikovati in skreirati družbene sisteme in podsisteme, ki bodo jasni slehernemu izmed nas, kako vzgajati, zakaj vseživljenjsko učenje, kako se izogniti nesrečam, kaj se iz njih naučimo in kaj konkretno spremenimo v sistemu, da se zajezijo. To pa ni naloga posameznika, temveč je naloga nosilcev posameznih področij v družbi, ki gradijo našo domovino. V zavodu vsakodnevno delamo z otroki, mladostniki, učitelji in starši. Vedno znova se pokaže, da ljudje imajo voljo, a pogosto nimajo pravega znanja, opreme, tehničnih možnosti, časa in žal tudi zavedanja, kaj naredijo napačna ravnanja,« pojasnjuje Robert Štaba, ustanovitelj in predsednik zavoda Varna pot.
Seveda se povprečnemu Evropejcu zdi, da je Vizija 0 misija nemogoče, toda primer Švedske kaže, da so ji iz leta v leto bližje. »Na začetku so se Švedom smejali, danes se ne smejijo več. Izobraževalni programi so napredovali, infrastruktura, ki se gradi, vsebuje filozofijo, da ceste odpuščajo napake voznikov, varnostni sistemi v vozilih so izjemno napredovali, nadzor in upravljanje prometa se digitalizirata in zaznavata vsa odklonska ravnanja. Seveda je področje izjemno dinamično, fleksibilno in zahteva nenehna prilagajanja, iskanje rešitev, nadgradnje. Trend umrlih se zmanjšuje, tu ni dvoma, treba pa bo paziti tudi na trend hudo telesno poškodovanih. Medicina in rehabilitacija napredujeta, je pa vedno bolj v ospredju vprašanje, kakšna je kakovost življenja poškodovanega in njegovih bližnjih. Sam verjamem in živim za to, da bo cilj nekoč dosežen, saj je bolečina ob sprejetju informacije, da je nekdo od tvojih bližnjih udeležen v hudem trčenju, neznosna, toliko bolj, ker vemo, da se jo da preprečiti,« zaključuje Štaba.
