Italijanska »natančnost« ni zgolj predsodek, ki bi ga gojili tujci, temveč so imeli zgodovinsko o kvaliteti izdelave italijanskih avtomobilov veliko povedati tudi Italijani sami. Prav spor zaradi kvalitete naj bi spodbudil eno največjih, vsekakor pa najbolj legendarnih avtomobilskih rivalstev vseh časov. Zgodba se začne z nezadovoljno stranko, ki se želi »z nekom pogovoriti«.
Ferruccio Lamborghini je bil uspešen industrialec, ki je po drugi svetovni vojni obogatel s proizvodnjo traktorjev. Ker je bilo treba denar tudi porabiti, si je privoščil drage avtomobile. Izročilo pravi, da je imel v svoji garaži tudi ferrarija. Ker pa naj bi bil razočaran nad njegovo zanesljivostjo, se je pritožil Enzu Ferrariju nad okvaro sklopke. Izročilo pravi, da je sloviti dirkač stranki odgovoril: »Lamborghini, morda lahko voziš traktor, ferrarija pa ne boš znal nikoli pravilno voziti.« Zgrožen nad izjavo se je odločil Enzu pokazati, da dirkač nima pojma in da lahko tudi izdelovalec traktorjev izdela še lepše, hitrejše, udobnejše in zlasti zanesljivejše ter bolj prefinjene avtomobile. Leta 1963 je tako ustanovil podjetje Automobili Lamborghini in začel razvijati svoj prvi prototip – najprej znan kot 350 GTV, nato pa kot serijski model 350 GT.
Pobral je vso smetano
Ker se je res spoznal predvsem na traktorje, je Lamborghini okoli sebe zbral vrhunsko ekipo inženirjev. Med drugim je speljal Giotta Bizzarrinija, ki je bil med ključnimi inženirji pri razvoju ferrarijevih dvanajstvaljnikov. Bizzarrini je za novega delodajalca ustvaril izjemen 3,5-litrski motor V12 z aluminijastim blokom in šestimi dvojnimi uplinjači weber, ki je v fazi prototipa razvil več kot 360 konjev (265 kW). Za serijski model 350 GT so ga vseeno »ukrotili« na 280 konjev (206 kW) pri 6500 vrtljajih na minuto, kar je pomenilo boljšo zanesljivost in udobje. Izdelavo podvozja je Lamborghini zaupal mlademu, a izjemno nadarjenemu inženirju Gianu Paolu Dallari. Nosilno strukturo je sestavljalo cevno jekleno ogrodje s posamično vpetimi kolesi in disk zavorami na vseh štirih kolesih, kar je bilo za tisti čas zelo napredno.
Karoserijo je oblikovalo podjetje Touring iz Milana po sistemu »superleggera« – lahke aluminijaste plošče na cevasti strukturi. Oblika 350 GT je bila elegantna in mehka. Čeprav je šlo za športni avtomobil, je izžareval prefinjenost in ni bil videti prav nič agresiven. Imel je dolg pokrov motorja, nizek profil, dvojne okrogle luči in klasično silhueto pravega grand tourerja. Vozilo je bilo sprva dvosed, kasneje pa so jih izdelovali tudi s sedežno postavitvijo 2+1. Notranjost je sledila omikanemu zunanjemu videzu in bila razkošno obdelana s kakovostnim usnjem in lesenim volanom.
Hiter in z odličnimi voznimi lastnostmi
Lamborghini 350 GT je bil z 280 konjskimi močmi, 5-stopenjskim ročnim menjalnikom in zadnjim pogonom do stotice sposoben potegniti v 6,8 sekunde. Končna hitrost pa je znašala okoli 250 km/h, kar ga je uvrstilo med najhitrejše avtomobile tistega leta, ni pa bil najhitrejši. Še bolj kot po hitrosti je 350 GT izstopal po izvrstnih voznih lastnostih. »350 GT je prekašal vse, kar je Ferrari takrat proizvajal, tako s tehničnega vidika kot z vidika zmogljivosti. Ne samo to, bil je in še vedno je osupljivo lep avto. Je naravnost čudovit. Že samo vrata si zaslužijo mesto v Louvru,« je dejal avtomobilski novinar Dave Vinton.
Traktoristu je tako že v prvo uspelo izpolniti obljube, lamborghini 350 GT pa je bil umeščen v vrh avtomobilske ponudbe. Ob začetku prodaje je šel za podobne vsote kot ferrari 275 GBT ali aston martin DB5. Z upoštevano inflacijo in preračunano v evre naj bi se cene gibale okoli 130.000 evrov. Je bil pa Lamborghini velik nasprotnik tega, da bi njegove avtomobile kupovali le zato, da bi jih razkazovali. Vztrajal je, da se z izdelavo avtomobila ni trudil zato, da bi bil parkiran v garaži, ampak da bi se z njim vozili po cestah.
Med letoma 1964 in 1966 so jih izdelali okoli 120, kar je bilo dovolj, da je podjetje dokazalo svojo sposobnost in se uveljavilo kot resen igralec v svetu prestižnih avtomobilov. Čeprav je njegovo pravo mesto na cestah, pa je lamborghini 350 GT danes izredno cenjen med zbiratelji. Zaradi redkosti, tehnične dovršenosti in vloge v začetkih Lamborghinijeve zgodbe mu pripisujejo posebno mesto v avtomobilski zgodovini. Restavrirani primerki dosegajo cene od pol milijona do 800.000 evrov, odvisno od ohranjenosti in zgodovine vozila. Vozilo je ostalo utelešenje vizije Ferruccia Lamborghinija in dokaz, da se tudi kopitar včasih lahko spozna še na kaj več kot zgolj čevlje. Zadoščenje užaljene stranke, ko ji uspe dokazati svoje, pa je čutiti tudi iz slavne Ferruccijeve izjave ob predstavitvi prvega 350 GT: »Ferrarija kupiš, ko želiš postati nekdo. Lamborghinija pa kupiš, ko si nekdo.«
