Nekateri električne avtomobile delajo, ker jih želijo. Drugi to počnejo, ker morajo. Zaradi okoljskih predpisov in podobnih razlogov. Seveda ni rečeno, da svobodna odločitev vedno vodi v boljše rezultate kot odločitve iz nuje. Kar se tiče Forda pa lahko z gotovostjo rečemo, da v elektrifikacijo ne skače na glavo. Glede na to, da sta ford explorer in capri zgolj preoblečena Volkswagnova ID. 7 in ID. 5, podjetje pa je tudi že napovedalo partnerstvo z Renaultom za bodoče potniške električarje, bi lahko celo rekli, da v električne vode stopa dokaj penzionersko. O tem priča tudi ford puma gen-E. To so namreč izdelali na predelani platformi stare termične pume, težo povečali za 300 kilogramov, spremenili zunanji dizajn in prekrižali prste.
Kar se tiče zunanjega dizajna, se jim je kar dobro izšlo. Za električno pumo sicer nekateri trdijo, da od spredaj spominja na žabo, drugi na izredno žalostnega geparda. V vsakem primeru pa je avto videti posrečeno in zabavno. Zlasti v bolj živih barvah. Ford je tudi sicer pri svojih električnih živalih našel odličen odgovor za uganko mask, ki imajo pri električnih vozilih le okrasno vlogo. Naj gre za mustanga ali za pumo, takoj veš, kateri je električni. Takoj tudi veš, da gre za forda. Če vsaj malo veš o avtomobilih.
Dimenzije pume so mestu prijazne. Dolga je 4,2 metra, široka 1,8 metra in visoka 1,6 metra. Medosna razdalja meri 2,6 metra. Pri takšnih merah človek hitro pomisli, da bo na podaljšani vikend odšel s polnimi zadnjimi sedeži prtljage, a pri pumi to ne drži. Električna ima celo več prtljažnega prostora kot termična različica. V prtljažniku je presenetljivih 523 litrov prostora, če podremo zadnjo klop to naraste na 1283 litrov. Poseben prostor za polnilne kable najdemo pod prednjim pokrovom. Ima pa prtljažnik dokaj globok nakladalni rob.
Njegovo prostornost seveda tudi plačamo drugje. V zadnji vrsti je namreč dokaj tesno. Na deževen dan bodo nogice v otroških sedežih pridno nanesle blato na hrbtišča prednjih sedežev. Kot zadnji potniki pa bodo morali malo potrpeti tudi odrasli.
Za volanom fordov človek pogosto dobi vtis, da so interier uredili zlasti pragmatično, pri pumi pa je treba pohvaliti ličnost dizajna. Všečni kontrasti barv, materialov in dokaj okusno dinamične linije. Potem pa pogledaš na voznikov zaslon in sredinsko tablico, pa te zopet vrne med delovne stroje. Oba zaslona delujeta poceni in na silo umeščena na svoji mesti.
Tudi dizajn Fordovega vmesnika na obeh zaslonih je že dokaj za časom in bi ga prej pričakoval v kakšni napravi za tekočim trakom kot v potrošniškem izdelku. Kljub temu je treba zadevi priznati, da je odzivna in da podaja relevantne informacije. Žal pa so pri notranjem dizajnu korak s časom držali pri gumbih za nadzor ključnih preživetvenih funkcij v avtomobilu – teh gumbov namreč ni. Klimo boste zato urejali na zaslonu. Se pa glasnost glasbe lahko ureja tudi na volanu.
To nas pripelje do voznih lastnosti. Ford ponuja le eno različico električne pume. Ta premore 169 konjev (124 kW) in 290 Nm navora. O adrenalinskosti vožnje so svoje rekli tudi programerji, ki so krivuljo pospeševanja dokaj prizemljili, kar je netipično za električarje. Do stotice puma potegne v 8 sekundah, nikdar pa ne dobiš občutka, kot bi vzletel z raketo. Najvišja hitrost medtem znaša 160 km/h, kar je več kot dovolj za slovenske ceste.
Na cesti ima električna puma dva obraza. Glede na to, da gre za predelavo termične pume, avto zelo zgledno prenaša dodatno težo. Puma je agilna v mestu in zanesljiva na ovinkasti regionalki. Nagiba v ovinku je relativno malo. Ne bi trdil, da bo med vožnjo vzkipelo srce, a se tudi ne bo razburjalo. Zanesljivo in zmerno naravnost do cilja.
Po drugi strani se ne bi pritoževal nad boljšim vzmetenjem. To ne uspe v celoti kljubovati zahtevam cest v občinah, kjer župani nimajo konkurence. Potniki zadaj bodo prav tako začutili vsakega ležečega policaja. Tudi sicer pa zna avto na trenutke malo pomigati.
Glavna težava pume pa je njena baterija. Ford se sicer trka po prsih, da ta mali avto z velikim prtljažnikom za 100 kilometrov porabi le 13,1 kWh energije, kar je vsekakor impresivno. Po drugi strani pa ima baterija neto kapaciteto 43,6 kWh. To pomeni, da je že v idealnih pogojih vožnje konec prej kot v 300 kilometrih. Med toplim oktobrskim testom je poraba narasla na 15 kWh, kar pomeni 290 kilometrov dosega. Pozimi pa je verjetno govora le o 230 kilometrih vožnje do prazne baterije. Za zaskrbljene po naravi to pomeni polnjenje na manj kot 200 kilometrov prevožene poti. Podpira pa baterija moč polnjenja do 100 kW, kjer jo polnilnica omogoča. Od 10 do 80 odstotkov baterijo pri polni moči napolnite v 23 minutah. Z v Sloveniji bolj pogosto močjo »hitrih polnilnic« 50 kWh pa v 43 minutah. Cena Fordove električne pume se sicer prične pri 32.128 evrih.
