Odnosi med bratoma so praviloma zanimivi – lahko sta največja prijatelja, lahko pa tekmeca, ki si celo mečeta polena pod noge. Kot v vsak odnos je treba tudi v tega vlagati in se potruditi ljubeče komunicirati. Pogosto mlajši otroci občudujejo starejšega brata, nato pa ugotovijo, da ga ne morejo dohiteti, in začnejo razvijati druge atribute. Čeprav bratje iščejo poti do svoje individualnosti, pa se v nekaterih pogledih posnemajo in si lahko ponudijo vzorce vedenja. Po teorijah učenja je najverjetneje, da bodo otroci posnemali nekoga, ki ga dojemajo kot toplega in ljubečega, a tudi vplivnega.
Pa si oglejte odnos med bratoma, katerih poslanstvo je vsakodnevno nabiranje kilometrov, daciama duster in bigster. Njun odnos je nenavaden, verjetno tudi zato, ker je večji brat mlajši, manjši pa starejši. Je pa med njima kar velika starostna razlika, saj je duster na cesto zapeljal že leta 2010 (trenutna generacija je tretja), bigster pa komajda decembra lani. Da gre za večjega brata, kaže že njegovo ime (big oziroma prevedeno velik), precej pomembnejše pa je seveda vprašanje, ali je od dusterja tudi boljši. Toliko bolj, ker je dejansko njegova podaljšana različica, kar je opaziti že na prvi pogled, saj sta si glede na proporce zelo podobna. A nam se je bigster takoj, ko smo zasedli prostor za volanskim obročem, zdel boljši. Je namreč prostornejši, zmogljivejši in tudi bolje opremljen, je pa res, da je tudi za dobre tri tisočake dražji. Pri testnem hibridno gnanem bigsterju z najvišjo stopnjo opreme journey je bila namreč cenovna letvica postavljena pri 30.390 evrih. Ni malo, sploh zato, ker gre pri Dacii vendarle za nizkocenovno znamko, a primerjava s konkurenco pokaže, da dobimo veliko avtomobila za odšteti denar.
Začnimo z velikostjo. Bigster je od dusterja daljši za 23 centimetrov (457:434), kar se najbolj pozna na zadnji klopi, kjer je tako za kolena in glavo tudi visokoraslega potnika, košarkarja, če želite, dovolj prostora, prostorska zgodba pa se nadaljuje tudi v prtljažniku. Osnovnih 546 litrov (duster jih ima 430) se sliši veliko in tudi je, za nameček prtljažnik premore dvojno dno, zajetnim vratom pa streže elektrika. Odlično je tudi, da je prtljažna vrata mogoče odpreti s stikalom levo od volanskega obroča, zadnjo klop pa zlahka podremo s stikalom iz prtljažnika, ko nastane ravno dno, prtljažna luknja pa meri zelo prostornih in več kot uporabnih 1851 litrov. Dovolj za dve gorski kolesi, denimo.
Kot smo že omenili, je bil testni bigster hibrid in tudi pri tem poglavju bo kupec dobil več kot pri dusterju. Namesto sistemskih 140 konjev (103 kW) jih lastnik bigsterja dobi 156 (115 kW), katerih moč se prek šeststopenjskega samodejnega menjalnika (majhna ročica ponoči žal ni osvetljena) prenaša na prednji kolesni par. Štirikolesni pogon pri tem hibridu ni na voljo, saj ga ponujajo samo v kombinaciji s 130-konjskim bencinskim motorjem. Voznik bo zadovoljen, saj je največja hitrost 180 kilometrov na uro, avto pa do stotice pospeši v 9,7 sekunde. Ali prevedeno, velika potovalna hitrost je zagotovljena, manever prehitevanja pa je nekaj, s čimer je ta bigster na ti. Naravnost navdušujoča je poraba. Veljamo za voznika, ki rad nekoliko odločneje pritisne stopalko za plin, zato se nam je povprečje 4,9 litra zdelo imenitno. Še več, s polno posodo za gorivo tako presežemo magično tisočico kilometrov! Končno je v dacii na voljo aktivni tempomat, ki sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, voznika pa močno razbremeni in vožnjo naredi tudi varnejšo. Žal pa bigster na temo varnosti ni naredil koraka naprej. Samo tri zvezdice za varnost potnikov na testnih trčenjih EuroNCAP niso nekaj, s čimer bi se hvalil.
Mi smo zamižali na eno oko, najverjetneje zato, ker nam je bil všeč, pa čeprav tudi sicer ni brezmadežen, saj smo našli kar nekaj napak. A najprej dobre stvari, ki so povezane s stopnjo opreme journey. Pametna kartica namesto ključa deluje v slogu pesmi Čista desetka prsate Urške Čepin, saj brez napake samodejno odklepa in zaklepa vozilo, omeniti pa velja tudi navigacijo, ki nas varno in hitro vodi v pristan. Zdaj pa slabosti. Voznikov sedež je sicer po višini nastavljiv električno, a lahko vzdolžni pomik še vedno nastavljamo le ročno. Res čudna kombinacija. Sicer pa veselijo trije zaprti predali in odlagalna mesta, a kaj, ko denimo nikamor ni mogoče odložiti plastenke z vodo. Tudi uporabljena plastika v voznikovem delovnem okolju bi lahko bila boljše kakovosti, tako pa je na videz in otip cenena, a to ni pretirano moteče.
Čeprav ni popoln, je lahko bigster primerna izbira za nekoga, ki potrebuje prostoren, zmogljiv in varčen avto, katerega cena ne bo kot atentat na družinski proračun. Nekaj minusov je pač treba vzeti v zakup …
