Nekoč je bilo razmeroma preprosto razviti poseben odnos s svojim avtomobilom. Če si bil le malo spreten, si lahko manjša popravila opravil celo sam. To je tudi razlog, zakaj v tleh starih slovenskih garaž najdemo »luknjo«, prekrito z lesenimi deskami. Avto si zapeljal čeznjo, nato pa zlezel vanjo in od spodaj pregledoval vozilo. Če si avto vzdrževal sam in poznal vsak vijak, ni čudno, da si do njega razvil poseben odnos. Ko si kje kaj privarčeval in je med vožnjo počilo, si takoj vedel, kaj je narobe. Če ni počilo, ti je odleglo. V vsakem primeru je bil avto prežet z dušo – ne s katero koli dušo, temveč s tvojo.
Danes so avtomobili druga zgodba. Tehnično so tako zahtevni, da tehnični analfabet ob pogledu pod pokrov ne razume ničesar, nič bolje pa ne gre niti komu, ki bi v preteklosti z do komolcev mastnimi rokami ležal v omenjeni luknji. Potem pa je tu še vsa elektronika, ki zahteva povsem drugačen pristop od romantike gole mehanike. Električni avtomobili so glede tega sploh razred zase. Morda je tudi zato odnos med strojem in človekom danes šibkejši. Kot opozarjajo najbolj zagreti ljubitelji avtomobilov, so sodobni, zlasti električni avtomobili, veliko bolj podobni pralnemu stroju, klimatski napravi ali mikrovalovni pečici. So potrošniški izdelki, ki jih kupimo, uporabljamo, a se nikoli ne poglobimo preveč v to, kako zares delujejo in zakaj delujejo. In zakaj ne delujejo. Ne razumemo jih in to nas ne moti. Ko gre kaj narobe, pa hop na servis ali pa po novega. Restavriranje takšnih potrošniških naprav, če bi jih našli med kosovnim odpadom, ni naša prioriteta.
Zamenjati se jo da, a težje
Del te romantike domačega avtomobilskega mojstrstva se je izgubil tudi na področju avtomobilskih luči. Nekoč si jih lahko popravil sam, vsaj ko je bilo treba zamenjati žarnico. S časom je menjava žarnice postala vse težja. Andraž Hernavs, vodja poprodaje pri Summit Avtu, pojasnjuje, da je v vozilih, ki uporabljajo »klasične« žarnice, to sicer še danes mogoče. »Zamenjavo lahko teoretično še vedno izvede vsak uporabnik vozila, je pa poseg bistveno zahtevnejši, kot je bil pred desetletji. Uspešnost končnega rezultata je odvisna predvsem od tehničnih spretnosti posameznega uporabnika,« priznava. »Glavni razlog za težji poseg je predvsem v sodobni zasnovi vozila, v katerem se povečujeta medosna razdalja in potniški prostor na račun manjšega motornega prostora, delno tudi zaradi sodobnega dizajna.«
Pri Volkswagnu Slovenija temu dodajajo še aerodinamične zahteve sodobnih vozil in oblikovalske smernice, ki jih omogoča nova svetlobna tehnologija. Ob tem pa še varnostne standarde. »Svetlobni sistemi morajo ustrezati strogim predpisom glede svetilnosti, porazdelitve svetlobe in varnosti,« opozarjajo. »Večina elementov v sodobnem motornem prostoru je nameščenih 'zelo na tesno', kakršni koli posegi so posledično oteženi,« dodaja Hernavs. »V določenih primerih velikost motornega prostora predstavlja izziv tudi izkušenim mehanikom, ki v tem prostoru izvajajo različne posege ali popravila. Zaradi vsega navedenega je tudi za zamenjavo žarnic potrebne nekaj več tehnične spretnosti. V posameznih primerih je za lažje dostopanje do žarnic priporočljivo celo odmontirati nekaj dodatnih elementov, kot so na primer različne PVC-obloge in podobno, kar predstavlja samo še dodaten izziv pri menjavi žarnic, ki naj bi bil v osnovi preprost poseg.«
Kljub temu pa je, če veš, kaj počneš, in znaš priti do same žarnice, menjava klasičnih žarnic tudi danes rutinsko opravilo. Kot pravi direktor mobilnostnih storitev pri AMZS Iztok Podobnik, so pri sami menjavi težave omejene na nekaj napak. »Možno je, da kdo poskuša zamenjati žarnico, a ne ugasne luči in se žarnica prehitro pregreje. Lahko po nesreči tudi zamenja napačno žarnico in potem žarometi svetijo popolnoma narobe,« pravi. Težave lahko povzroča tudi nepravilno nameščena žarnica. »Slabo nameščena žarnica pomeni slabšo vidljivost ponoči, lahko pa tudi zaslepi druge voznike, če ni pravilno usmerjena,« še pojasnjuje Podobnik. Voznikom hkrati svetuje, naj občasno preverijo delovanje vseh svetil. »To lahko storijo tako, da avto parkirajo tam, kjer lahko vidijo odsev, ali prosijo nekoga, da jim pri preverjanju pomaga. Pomembno je tudi, da so žarometi čisti in da so kontakti, kjer se žarnica priključi, v dobrem stanju.« Kaj pa so pogosti razlogi za okvaro žarnic? »Žarnice s časom izgubijo svetilnost, vibracije vplivajo na njihovo življenjsko dobo, prav tako pa nihanja v električnem toku lahko povzročijo, da se prej pokvarijo,« pravi Podobnik.
Pri novejših tehnologijah misija nemogoče
Zgodba z menjavo se z naprednostjo luči še dodatno zaplete. »Ksenonske luči (HID) zaradi občutljivosti vira svetlobe zahtevajo več previdnosti pri menjavi, saj delujejo pod visokimi napetostmi. Menjava je pogosto priporočena v servisu,« opozarjajo pri Volkswagnu. Najbolj pa so za menjavo zahtevne LED-luči in laserske luči. »Obe novejši tehnologiji nam ponujata neprimerljivo boljšo uporabniško izkušnjo, večjo svetilnost ter veliko boljšo vidljivost ponoči, njuna življenjska doba je neprimerno daljša, a ko se pojavi potreba po zamenjavi, sta s tehničnega vidika veliko zahtevnejši, s cenovnega vidika pa bistveno dražji,« pravi Hernavs. »Tako pri LED-žarnicah kot tudi pri laserskih žarometih ni mogoče zamenjati posameznih elementov v luči, na primer samo ene LED-žarnice, ampak je treba zamenjati celoten sklop – bodisi žarometa bodisi zadnje luči, česar pa žal ni mogoče narediti brez ustreznega orodja, tehničnega znanja in izkušenj, torej ne brez mehanične ali kleparske delavnice. Zamenjave LED-žarometa ali laserskega žarometa vsekakor ni mogoče izvesti na parkirišču pred hotelom, v katerem uporabnik dopustuje v času počitnic. Dodatno je treba poudariti, da zamenjava obeh predhodno navedenih elementov v nekaterih primerih zahteva tudi njuno kalibracijo s pomočjo posebnih za to namenjenih specialnih orodij,« še dodaja Hernavs.
Razlike v tehnologiji in zasnovi avtomobilov pa že vrsto let povzročajo tudi preglavice na področju predpisov. Še do pred nekaj leti so bile rezervne žarnice z žarilno nitko del obvezne opreme v avtomobilih, tudi če avto ni bil opremljen z lučmi, ki bi jih uporabljale. To je bilo medtem že spremenjeno. Zdaj so rezervne žarnice obvezna oprema zgolj v primeru, ko je avto opremljen z lučmi, ki jih uporabljajo. Gre za smotrn napredek. A kot smo opozorili uvodoma, so časi romantike domačih avtomobilskih mehanikov za nami. In tudi v avtomobilih s klasičnimi lučmi je lastnoročna menjava žarnice danes pogosto prezahtevna. Zato se je smiselno vprašati: zakaj je rezervni kos nečesa, česar sam ne zna ali celo ne zmore ob cesti zamenjati praktično nihče več, še vedno del obvezne opreme? Očitno so tudi predpisi nostalgični.
