V 70. letih minulega stoletja je avtomobilski svet doživel val sprememb. Gospodarska kriza, rast cen goriva in vse večja urbanizacija so proizvajalce prisilile k razmisleku, kako ustvariti avto, ki je majhen, a ne ravno poceni, kompakten, a hkrati prepoznaven. Tako se je leta 1974 rodil audi 50, najmanjši avto znamke iz Ingolstadta vseh časov, ki pa je imel velike ambicije. Bil je namreč tehnično napreden. Imel je prednji pogon, prečno nameščen motor in moderno vzmetenje. Oblikovan je bil s pridihom elegance in preprostosti. In čeprav je bil manjši od drugih Audijevih modelov, ni bil manj vreden. Prav nasprotno, predstavljal je novo filozofijo znamke.
Avto z dolžinsko mero vsega 3,51 metra je bil naprodaj izključno v Evropi, pri čemer so jih med letoma 1974 in 1978 izdelali 180.812. Njegov dvojček je bil volkswagen polo, za kupce pa se je boril skupaj s cenejšima renaultom 5 in fiatom 127. Pod obliko se je podpisal sloviti Marcello Gandini, pri zaključnem dizajnu pa mu je pomagal Claus Luthe.
Za razvoj so potrebovali le 21 mesecev
Pri Audiju so o majhnem avtu s pogonom na prednji kolesi začeli razmišljati že leta 1968, ko je podjetje, tedaj še pod blagovno znamko Audi NSU, prišlo pod okrilje Volkswagna. Projekt K50 so razvili v vsega 21 mesecih, nadzoroval ga je tedanji šef znamke in glavni inženir Ludwig Kraus. Izdelali so 50 prototipov, z vsakim pa so prevozili 100.000 kilometrov. Avto je imel troje vrat, zadnjo klop je bilo mogoče podreti, kar je povečalo prtljažni prostor in ga naredilo prilagodljivega. Za pogon so zadolžili 1,1-litrski bencinski motor, ki je bil na voljo z močjo 50 in 60 konjev (37 in 44 kW). Vsega šest tednov po predstavitvi so predstavili pola, ki pa je ponujal več motorjev in drugih dodatkov, naprodaj je bil tudi onkraj luže. Avtomobila sta se prodajala vzporedno, pri čemer je bil pričakovano prodajno uspešnejši polo, saj je bil cenejši, zato ni čudno, da je na cestah zdržal desetletja. To je bil tudi razlog, da je audi 50 prodajno pot sklenil že po štirih letih proizvodnje. Čeprav so sprva načrtovali prenovo, so se odgovorni raje odločili za razvoj večjih in posledično dražjih avtomobilov. Audi 50 tako naslednika ni dobil vse do leta 1999, ko so predstavili A2, ki pa je bil roko na srce z dolžinsko mero 3,83 metra vendarle večji. A tudi ta avto prodajno ni bil pretirano uspešen, zato so proizvodnjo ugasnili že avgusta 2005. Leta 2010 je nato sledil A1 (trenutna generacija v dolžino meri 4,03 metra), ki je naprodaj še danes.
»Audi 50 je bil kot espresso, majhen, a močan,« je dejal Hartmut Warkuss, vodja oblikovanja, ki je sodeloval pri razvoju avtomobila. Znana je anekdota iz leta 1976, ko si je mlad študent Klaus iz Münchna kupil rabljenega audija 50 za svoj prvi avto. Bil je navdušen, končno je lahko vozil avto z Audijevim logotipom. A nekaj mu je vendarle manjkalo, tisti premijski občutek, ki ga je pričakoval. Ko se je zapeljal k babici na podeželje, ji je ponosno rekel: »Babica, poglej, kupil sem audija!« Ona ga je pogledala in odgovorila: »A tistega, ki zveni kot trabant?« Naslednji dan je Klaus zamenjal izpušni lonec in v avto vgradil nov radijski kasetofon. Kadar ga je kdo vprašal, kaj vozi, je vedno dejal: »To je audi 50. Majhen avto z babičino nadgradnjo. Zdaj res zveni kot pravi audi!«
Bil je lahek in dovolj poskočen
Mali audi je bil moderen in vsestranski. Ker je bil težek vsega 685 kilogramov, je bil dovolj poskočen, saj je maksimalna hitrost šibkejše različice znašala 142 km/h in močnejše 152 km/h. Novinarjem so avto prvič predstavili poleti 1974 na Sardiniji, prodajno pot pa je uradno začel 26. oktobra istega leta. Pri čemer je bila cena osnovne različice LS v Nemčiji 8195 nemških mark in različice GL 8510 mark. Avto je leta 1974 na Sardiniji testiral tudi novinar Avto Magazina Tom Pleterski, ki je med drugim zapisal: »Audi 50 svojih zdravih voznih lastnosti ne plačuje s slabšim udobjem. Vzmeti imajo zelo dolg gib, podobno kot mnogi francoski avtomobili, za dolge neravnine se karoserija komajda zmeni, na kratkih močnih sunkih pa vzmeti otrdijo, vendar ne do neprijetnosti. S tako uglasitvijo podvozja se karoserija v ovinkih tudi razmeroma malo nagiba in vsa štiri kolesa tudi pri izjemno ostri vožnji vedno obdržijo stik s cesto.«
Audi 50 – z njim je nemška avtomobilska industrija prvič naredila mali avto – ni bil le zanimiv poskus vstopa v razred majhnih avtomobilov, bil je začetek nečesa večjega. Njegov vpliv pa je čutiti še danes, predvsem skozi uspeh volkswagna pola, ki ga je še vedno mogoče kupiti. Čeprav ga je čas povozil, pa audi 50 ostaja tihi pionir. Kot tisti prvi akord pesmi, ki ne zaigra glavne melodije, a brez katerega bi bila celota nepopolna.
