Kar nekaj pomembnih avtomobilskih obletnic slavimo v letu 2024, med njimi pa je ena pomembnejših zagotovo 125. obletnica nastanka italijanskega proizvajalca Fiat. In čeprav je včasih nehvaležno izpostavljati posamezne primerke avtomobilov, ki so v največji meri zaznamovali zgodovino posameznih znamk, sploh takšnih, ki so imele celo vrsto legendarnih avtomobilov, si pri Fiatu prav posebno mesto zagotovo zasluži model fiat 500.
Predvsem seveda tisti originalni, ki so ga izdelovali med letoma 1957 in 1975 ter jih v tem času proizvedli slabe štiri milijone, vedno bolj pa tudi novi, katerega proizvodnjo so zagnali leta 2007 in je odtlej s številnimi izvedenkami zagotovo »prvo ime« v Fiatovi paleti. No, če želimo biti povsem natančni, pa je treba najprej omeniti še, da je pred izredno uspešnima že omenjenima fiatoma 500 obstajal še eden – fiat 500. Izdelovali so ga med letoma 1936 in 1955, bolj kot po uradnem nazivu pa se je v zgodovino zapisal z imenom topolino.
Začetne težave
Predvsem na naših tleh je v zvezi s fiatom 500 sicer povezana še ena zanimiva zgodba. Ker so novi primerki, vsaj na daleč, sploh zaradi retro oblike, oblikovno precej podobni tudi avtomobilom, ki jih je bilo na slovenskih cestah svoj čas daleč največ, legendarnim fičem, se je pri nas ta vzdevek prenesel tudi na novejše fiate 500. Ki jim mnogi danes torej pravijo kar fičo. V resnici pa je bil fičo avtomobil zastava 750, ki so ga v tovarni v Kragujevcu kar tri desetletja (med letoma 1955 in 1985) izdelovali na podlagi modela fiat 600, večjega brata fiata 500. A nič ne de, važno, da vemo, kateri avto imamo v mislih ...
Fiat 600 je bil v osnovi na cestah celo dve leti pred fiatom 500, oba si je zamislil oblikovalec Dante Giacosa, a je bil 25 centimetrov krajši 500, ki je v dolžino meril vsega 2,97 metra, cenovno dostopnejši, zato si je v Italiji pridobil naziv »ljudskega« avtomobila. Pa čeprav bi šlo lahko vse skupaj tudi v drugo smer – na začetku so se pri Fiatu namreč spopadali s težavami, saj je bil v osnovi fiat 500 zasnovan kot dvosedežno vozilo z dvoje zadaj vpetih vrat, tako imenovanih samomorilskih, in šibkim, vsega 13-konjskim (9,5 kW) motorjem, nameščenem v zadku. Ker se je varčevanje s stroški pri izdelavi poznalo tudi drugod, je bila prodaja na začetku pod pričakovanji, a so se pri Fiatu odzvali izjemno hitro in še decembra v prvem letu proizvodnje na trg poslali izpopolnjene različice z zadnjo klopjo, številnimi izboljšavami in močnejšim motorjem (15 KM/11 kW). To je dalo prodaji zagon in takrat se je dejansko začela zgodba o uspehu.
Globalni italijanski simbol
Čeprav na vse življenjsko obdobje originalnega fiata 500, ki so ga sprva zaradi že omenjenega topolina poimenovali »nuova 500«, gledamo z vidika ene same generacije, je res tudi, da so to vseskozi izboljševali in dopolnjevali. Največjo prelomnico je predstavljalo leto 1965, ko so opustili že omenjena samomorilska vrata, v vsem času pa so mu namenjali tudi številne posebne karoserijske različice, od katerih je najbolj znana »karavanska« giardiniera, pa tudi furgoncino, tovorna različica slednje.
Ker je bil ob tem v prvi vrsti namenjen za vožnjo po ozkih ulicah, fiat 500 velja za enega prvih »mestnih« avtomobilov sploh, to pa je bil tudi razlog, da so ga kasneje za svojega vzeli tudi v mestih zunaj Italije. »Fiat 500 je simbol podjetja in je več kot to. Je globalni italijanski simbol, tako kot je mini globalni britanski ali beetle globalni nemški simbol,« pa je najpomembnejši model te italijanske znamke pred časom opisal Lapo Elkann, prapravnuk Giovannija Agnellija, ustanovitelja Fiata, in s tem verjetno na najlepši način razložil, kaj ta legendarni štirikolesnik, ki je izjemno uspešen tudi v novi različici, pravzaprav predstavlja.
