Carrie Reichardt je hišo s petimi spalnicami v prefinjeni četrti Chiswick uporabila kot umetniško platno, na katerem je končno lahko ustvarjala natančno to, kar je želela. Seveda, to ni del kakšne filmske scenografije – ravno nasprotno, gre za družinsko hišo britanske umetnice. Znana je tudi kot Hiša mozaikov in je skrita v tihi, mirni ulici v Chiswicku, prefinjeni in precej premožni četrti v zahodnem Londonu. Hiša je v celoti prekrita z barvitimi mozaičnimi ploščicami in pripoveduje tisoč zgodb – vsaka odraža različne vplive in umetnike, ki so sodelovali pri ustvarjanju tega nenavadnega umetniškega dela, ki se od 90. let prejšnjega stoletja neprestano nadgrajuje.
Hišo s petimi spalnicami je Carrie Reichardt uporabila kot umetniško platno, na katerem je končno lahko ustvarjala brez omejitev, ki so ji jih nalagale številne galerije, kjer je bila nekoč zaposlena.
Številne galerije po Britaniji so njena dela cenzurirale
Njen dom je okrašen z množico mozaičnih ploščic živahnih barv in močnih političnih sporočil ter ponosno stoji sredi povsem običajne ulice na precej premožnem območju – vsekakor se ne zlije z okolico. Hiša mozaikov je resnično spektakularna in vredna ogleda. Čeprav gre za javno umetnost, namenjeno uživanju, pa ne pozabite, da gre še vedno za umetničin dom. Spoštujte ga – to je edino, kar lastnica hiše pričakuje od obiskovalcev.
Carrie Reichardt, ki jo britanski mediji opisujejo kot anarhistično izdelovalko mozaikov, je svojo umetniško pot začela z izdelovanjem mozaikov za družbene centre po vsej Veliki Britaniji. Kljub temu so številne galerije njena dela cenzurirale ali jih zavrnile. Leta 2001 je Nicholas Serota, direktor galerije sodobne umetnosti Tate Modern v Londonu, zavrnil razmislek o razstavljanju njenih mozaikov, saj ta medij naj ne bi veljal za grafično umetnost. A danes je njena hiša pravo umetniško delo. Je radikalna in provokativna – nekaterim je všeč, drugim ne, toda Reichardtovi za mnenja drugih niti najmanj ni mar.
Uporabila je tudi zaporniško izkaznico ameriškega obsojenca na smrt
Kot strastna družbena aktivistka je najprej začela ustvarjati v zadnjem delu hiše, kjer je ustvarila spomenik Luisu Ramirezu, obsojencu na smrt, ki so ga leta 2005 usmrtili v ameriški zvezni državi Teksas. Ramirez, ki je prek pisem navezal prijateljski stik z Reichardtovo, ji je poslal svojo zaporniško izkaznico, ki jo je ta vsestranska umetnica vstavila v smolni mehurček, tega pa nato vgradila v hišo.
Reichardtova se je namreč več let zavzemala za ukinitev smrtne kazni in za ameriške zapornike, ki so končali za rešetkami pod vprašljivimi okoliščinami ter brez ustreznega pravnega zastopanja.
Poleg političnega aktivizma se močan antikonformizem te pogumne ženske jasno kaže tudi v njenem osebnem umetniškem manifestu, ki ga je verjetno oblikovala skozi dolgotrajni boj in željo, da bi jo končno sprejel strogi in pogosto precej konservativen umetniški esteblišment.
Hiša mozaikov je polna tudi humornih prikazov, eden najbolj izstopajočih je oblaček, v katerem piše: »Boriti se moraš za svojo pravico, da si umetniški!«, kar je jasna referenca na uspešnico (You Gotta) Fight for Your Right (To Party!) kultne skupine Beastie Boys.
Hiša mozaikov je pravzaprav grafična podoba multikulturnosti v Londonu
V hišo so vgrajeni tudi številni navdihujoči citati. Nekaj primerov: Moja domovina je svet, moja vera pa je delati dobro (Thomas Paine); Kjer ni vizije, tam ljudstvo propade (Sveto pismo); Največja tragedija ni brutalnost slabih, ampak molk dobrih ljudi (Martin Luther King Jr.). Carrie Reichardt je Hišo mozaikov začela ustvarjati z bivšim partnerjem Thayenom Richem, projektu pa so se leta 2017 pridružili tudi nekateri najboljši svetovni umetniki. Na metaforični ravni lahko to umetnino danes razumemo kot grafični prikaz multikulturnosti Londona.
Pred hišo boste našli vozili, ki sta prav tako okrašeni z mozaiki. Svetlo oranžni Tiki Love Truck je poklon Johnu Joeju Amadorju - Ashu, ki je bil obsojen na smrt v Teksasu, črni taksi, prav tako popolnoma prekrit z mozaikom, pa je posvečen Kennyju Whitmoru - Zulu, še eni žrtvi sodnih napak, zaporniku, ki je pod vprašljivimi okoliščinami več kot 37 let preživel v samici zloglasnega zapora Angola v ameriški zvezni državi Louisiana. Njegov portret je ovekovečen tudi v letečem očesnem zrklu na zadnji strani Hiše mozaikov.
Ogromen val nad Londonom
Tako kot večina sodobnih umetnikov se je tudi Carrie Reichardt dotaknila podnebnih sprememb. Na Hiši mozaikov je upodobila najslavnejše londonske znamenitosti, ki jih pogoltne ogromen val, kar namiguje na slavno grafiko Veliki val pri Kanagavi, delo japonskega umetnika Kacušike Hokusaija. »Vedno sem bila paranoična, da bo moj dom nekega dne pod vodo zaradi dviga morske gladine. To je prikaz tega. London bo zaradi podnebne katastrofe poplavljen,« je nekoč izjavila Reichardtova.
Ne glede na to, kaj si mislite o Hiši mozaikov, vas zagotovo ne bo pustila ravnodušnih. Ne nazadnje pa jasno sporočilo avtorice na pročelju te vse bolj priljubljene turistične atrakcije pove vse: »Sem umetnica – vaša pravila tukaj ne veljajo.«
