Če boste za Christophom Waltzem, z dvema oskarjema nagrajenim avstrijskim igralcem, zaklicali »Urbančič!«, se bo skoraj zagotovo obrnil. Urbančič je priimek njegove mame Elisabeth, rodbina pa izhaja iz Preddvora na Gorenjskem. Avstrijec ne zanika slovenskih korenin. O tem se je na letošnjem 82. beneškem filmskem festivalu iz prve roke prepričal odgovorni urednik spletnega portala AirBeletrina Andraž Gombač, ki igralca zelo čisla in ga je na tiskovni konferenci ujel v slovensko zanko. Ni šlo zlahka, a o tej prigodi nekoliko kasneje.

Pestro zgodovino rodbine Urbančič je pred nekaj leti temeljito raziskal Janez Grm v Rodni grudi v članku Rodbina Urbančič med Preddvorom in širnim svetom: oskarjevec, psihoanalitik, pisateljica in drugi. Igralčeva mati Elisabeth Urbancic (1925–2021) je bila dunajska gledališka kostumografinja in scenografka, hči igralke Marie Mayen in slovitega nevrologa Rudolfa von Urbantschitscha, svojčas člana kroga psihoanalitikov pod okriljem Sigmunda Freuda.

Od dunajskih do gorenjskih Urbančičev

A zakonska zveza med psihoanalitikom in igralko ni bila preveč uspešna. Po selitvi v ZDA si je Rudolf von Urbantschitsch priimek strnil v von Urban, zaslovel kot zakonski svetovalec in leta 1949 objavil uspešnico Sex Perfection and Marital Happiness (Spolna popolnost in zakonska sreča), v kateri je mešal psihoanalizo s psevdotantričnimi idejami. Maria Mayen je ostala na Dunaju in se vnovič poročila z igralskim kolegom Emmerichom Reimersom, hči Elisabeth pa je vseeno obdržala očetov priimek v spremenjeni obliki, Urbancic.

Če se vrnemo še dlje v preteklost, pridemo do korenin v današnji Sloveniji. Waltzev praded po materini strani je bil dunajski zdravnik otorinolaringolog Viktor Urbantschitsch, med kolegi predvsem znan kot iznajditelj tako imenovane »die urbantschitsche methode«, s katero so gluhe otroke učili govora s pomočjo glasu in posebnih orglic. Viktorjev oče Alojz pa se je rodil v Preddvoru. Skupaj z bratom Edvardom sta bila nekaj časa lastnika gradu Strmol. Kot zanimivost, njegova sorodnica je bila tudi pesnica Josipina Urbančič - Turnograjska, ki velja za prvo slovensko pesnico in pisateljico ter skladateljico.

Tarantino mu je obudil ljubezen do igralskega poklica

Potomec Urbančičev Christoph Waltz je bil rojen leta 1956 na Dunaju mami Elisabeth Urbancic in nemškemu očetu Johannesu Waltzu, zato je ob rojstvu dobil nemško državljanstvo. Študiral je na dramski šoli Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, na začetku poleg igralstva tudi operno petje. Vse od 70. let prejšnjega stoletja je nastopal v različnih gledaliških in televizijskih vlogah v Nemčiji in Avstriji, a brez preboja med prvokategornike sedme umetnosti vse do leta 2008. Takrat je debitiral v Hollywoodu; v filmu Neslavne barabe scenarista in režiserja Quentina Tarantina je nenadkriljivo upodobil zlobnega nacističnega polkovnika Hansa Lando.

BERLIN, GERMANY - OCTOBER 28: (L-R) Actor Daniel Craig, producer Barbara Broccoli, actress Naomie Harris and actor Christoph Waltz attend the German premiere of the new James Bond movie 'Spectre' at CineStar on October 28, 2015 in Berlin, Germany. (Photo by Sean Gallup/Getty Images for Sony Pictures) / Foto: Sean Gallup

Daniel Craig, producentka Barbara Broccoli, Naomie Harris in Christoph Waltz na premieri James Bond filma Spectre, kjer je igral Waltz igral zlobnega Ernsta Stavra Blofelda. / Foto: Getty IMages

Tarantinu je lik esesovca Lande povzročal nemalo težav, bal se je že, da fantazijske zgodbe o drugi svetovni vojni sploh ne bo mogel posneti, ker ne bo našel igralca za vlogo, ki je poleg nemščine zahtevala tudi poglobljene dialoge v francoščini in angleščini. Vendar se je vse spremenilo, ko se je Waltz pojavil na avdiciji; kot bi bila večplastna vloga strašljivo očarljivega morilca, lovca na Jude v okupirani Franciji, napisana posebej zanj. »Tarantino je v meni oživil ljubezen do igranja,« je večkrat priznal Waltz. Vloga mu je prinesla oskarja za stranskega igralca, zlati globus, nagrado Britanske akademije za filmsko in televizijsko umetnost (BAFTA) in za najboljšega igralca na filmskem festivalu v Cannesu ter še vsaj 20 drugih priznanj. »Občutek je krasen, jutri pa mi bo verjetno žal, da je vsega že konec,« je na odru v Los Angelesu med prejemanjem oskarja dejal presrečni Waltz. Kje pa, to je bil šele začetek.

Andraž Gombač o srečanju s Christophom Waltzem:

»Kaj pa tole, odlična slovenska poezija v angleškem prevodu, pravim, in mu jo ponujam v dar. Naenkrat se razvedri. 'O, to pa rad vzamem,' odvrne. 'Slovenska?' Dlan položi na srce: 'A veste, da je bila moja mama …' Seveda vem, vskočim in vzkliknem: Urbančič. Waltz se na široko nasmehne, se stegne čez pult in mi seže v roko.«

Po preboju je na velikem platnu je do danes oživil galerijo različnih likov, vključno z zlobnežem Ernstom Stavrom Blofeldom v dveh filmih o Jamesu Bondu. Gledali smo ga tudi v filmih Voda za slone, Trije mušketirji, Legenda o Tarzanu in Masaker … ter seveda v drugem odmevnem sodelovanju s Tarantinom, v vesternu Django brez okovov leta 2012. Takrat je Tarantino posebej za Waltza napisal vlogo zobozdravnika nemškega rodu dr. Kinga Schultza, ki je postal lovec na glave na ameriškem jugu in osvobodil sužnja Djanga. Dunajčan je spet briljiral in pobral oskarja za stransko vlogo ter druge nagrade za najboljšega igralca. Christoph Waltz je najbrž edini igralec, ki je osvojil oskarja tako za vlogo zagrizenega rasista kot nasprotnika rasizma.

Waltza razveselil s Kosovelom

Letos nastopa v stranski vlogi v adaptaciji grozljivke Frankenstein pod taktirko mehiškega scenarista in režiserja Guillerma del Tora. Ekipa je film predstavljala na filmskem festivalu v Benetkah konec avgusta. Tam ga je ujel omenjeni Andraž Gombač. Medtem ko je po tiskovni konferenci večina novinarjev oblegala del Tora, se je Gombač zapičil v Waltza, se mu predstavil, da prihaja iz Slovenije, in mu v podpis pomolil slovensko izdajo Tarantinovega scenarija Neslavne barabe. Pričakovanega učinka ni bilo. Igralec se je namrdnil. »Rekel je, da tega ne bo podpisal. Da ne podpisuje izdaj, ki jih ne pozna,« je zadrego povzel Gombač. Avtogram mu je igralec vseeno naklonil, a samo na list iz programske knjižice, ki je bil pri roki.

Avtogram Christopha Waltza za Andraža GombačaFoto: Andraž Gombač, Airbeletrina / Foto: Andraž Gombač

Avtogram Christopha Waltza za slovenskega oboževalca / Foto: Andraž Gombač, AirBeletrina

Večina bi tu povesila ušesa in celo posumila, da Waltzu omenjanje slovenskih korenin morda ne diši. A Gombač, izkušen sledilec znanih ustvarjalcev, je v hipu prilagodil načrt, in tik preden je Waltz odkorakal, na plano potegnil knjižico Open, izbor pesmi in misli Srečka Kosovela. »Kaj pa tole, odlična slovenska poezija v angleškem prevodu, pravim, in mu jo ponujam v dar. Naenkrat se razvedri. 'O, to pa rad vzamem,' odvrne. 'Slovenska?' Dlan položi na srce: 'A veste, da je bila moja mama …' Seveda vem, vskočim in vzkliknem: Urbančič. Waltz se na široko nasmehne, se stegne čez pult in mi seže v roko,« pripoveduje Gombač. Misija uspela.

Naša namera ugotoviti, ali je Waltz kdaj obiskal Slovenijo, pa ni obrodila nobenega koristnega indica. Christoph Waltz je več let živel v Londonu z ženo Američanko Jackie, s katero imata tri odrasle otroke. Ko je zakon razpadel, se je preselil v Berlin, tam se je poročil z nemško kostumografinjo Judith Holste, s katero sta dobila hčer. Pred desetletjem se je družina preselila v Los Angeles. 

Priporočamo