»Najmočnejši segment kongresne dejavnosti v Sloveniji predstavljajo medicina in zdravstvene vede, takoj za njimi pa je farmacija. Pomemben delež zavzemajo tudi naravoslovne in tehnične vede, informacijske tehnologije in digitalizacija, gospodarstvo in finance ter politika in javna uprava. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo dogodki na temo trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij,« naštevajo na Kongresnem uradu Slovenije, ki že več kot 20 let deluje kot nacionalna promocijska in razvojna platforma za področje kongresne dejavnosti – na tako imenovanem področju MICE (angl. meetings, incentives, conferences, events), ki zajema več kot zgolj kongrese.
Delovanje kongresnega urada temelji na poslanstvu promocije Slovenije kot privlačne destinacije za kongrese, strokovna in znanstvena srečanja ter dogodke, razstave, poslovne dogodke in motivacijska potovanja, hkrati pa skrbi za podporo organizatorjem in povezovanje njihove mreže članov po vsej državi. Na tujih ciljnih trgih, predvsem v Evropi in ZDA, izvajajo raznovrstne promocijske aktivnosti – od dolgoletne in proaktivne prisotnosti na poslovnih borzah in drugih specializiranih dogodkih do promocije v digitalnem okolju ter izvedbe posebnih projektov, s katerimi krepijo prepoznavnost Slovenije med odločevalci in naročniki dogodkov.
Več lokacij, različne možnosti
Lokacije za poslovna srečanja v Sloveniji organizatorjem ponujajo različne možnosti. Ljubljana je glavno urbano, univerzitetno in raziskovalno središče ter ima največje kongresne zmogljivosti. Bled se tako kot Ljubljana ponaša z dolgoletno tradicijo in mednarodno prepoznavnostjo, Portorož izstopa po kongresnih hotelih in povezavi s turizmom, Brdo pri Kranju pa po vrhunski infrastrukturi in storitvah za protokolarne dogodke. Maribor je univerzitetno mesto in raziskovalno središče, Celje je pomembno sejemsko središče. Med pomembne destinacije sodijo tudi Kranjska Gora in zdraviliški kraji, kot so Rogaška Slatina, Terme Olimia in Ptuj, ki so privlačni za butična srečanja in motivacijske programe. Seveda ne gre prezreti Posočja in Nove Gorice z okolico, kjer je prav tako precejšen potencial za butične zgodbe.
Kot pojasnjujejo na Kongresnem uradu Slovenije, organizatorji pri izbiri destinacije vedno izbirajo med kombinacijo dostopnosti, kapacitet in tehnične opremljenosti, hotelske ponudbe ter doživljajskega elementa okolja. Mednarodne raziskave, kot jih denimo redno objavlja Skift Meetings in jih potrjujejo analize WTTC, jasno kažejo, da je odločilna prav kombinacija kakovostne infrastrukture in celostne izkušnje, ki jo destinacija ponuja. To po navedbah urada potrjuje tudi slovenska raziskava KonGOST, ki poudarja, da uspeh destinacije temelji na presečišču funkcionalne podpore in doživljajske vrednosti. Prednost Slovenije je v strokovnosti in bogatih izkušnjah, ki jih spremlja značilno slovensko gostoljubje – element, ki kongresnim udeležencem zagotavlja občutek dobrodošlice in ustvarja dodano vrednost dogodkom.
Urad za kongresne dejavnosti Slovenije vodi tudi Slovenski kongresni ambasadorski program, ki od leta 2019 združuje partnerje projekta ter ugledne posameznike iz znanstvenih, akademskih in strokovnih krogov. Program ponuja podporo pri organizaciji dogodkov. Kot pravijo na uradu, je Slovenija prav zaradi aktivnosti kongresnih ambasadorjev pridobila številne mednarodne dogodke, ki prispevajo k večji prepoznavnosti države tudi na področju kongresne dejavnosti.
Visoka dodana vrednost, a nekaj izzivov
Na uradu poudarjajo, da kongresno-turistična dejavnost prinaša Sloveniji visoko dodano vrednost. »Udeleženci dogodkov običajno porabijo več kot povprečen prostočasni turist, dogodki ustvarjajo multiplikativne učinke za hotele, gostinstvo, prevoze, kulturne storitve idr., pomagajo uravnotežiti sezonskost ter krepijo dolgoročne vezi z raziskovalnimi, strokovnimi in poslovnimi skupnostmi. Poleg gospodarskih učinkov pa predvsem mednarodni dogodki in srečanja prispevajo tudi k prenosu znanja, inovacij in strokovnih praks, kar dolgoročno utrjuje konkurenčnost Slovenije kot države znanja in inovacij,« so poudarili na uradu.
Vseeno bo prihodnji razvoj kongresne dejavnosti v Sloveniji zahteval celovit in usklajen pristop. Na Kongresnem uradu Slovenije med najpomembnejšimi izzivi naštevajo posodobitev kongresno-turistične infrastrukture in zagotovitev prizorišč, ki bodo lahko gostila večje mednarodne dogodke, skupaj z izboljšanjem mobilne dostopnosti – tako na področju letalskih povezav kot tudi trajnostnih oblik kopenskega transporta. »Prav tako bo treba v prihodnje vlagati v digitalizacijo in trajnostno transformacijo, saj udeleženci pričakujejo vrhunsko tehnološko podporo in odgovoren odnos do okolja. Pomemben izziv predstavlja tudi krepitev konkurenčnosti Slovenije kot privlačne destinacije za kongresno dejavnost, ki zajema raznovrstna poslovna, strokovna in znanstvena srečanja ter motivacijska potovanja. To zahteva strateško promocijo na primarnih tujih trgih, dolgoročno gradnjo ugleda ter še tesnejše povezovanje med znanstvenim, strokovnim, gospodarskim in političnim področjem,« še pravijo.
