Naj bodo danes še tako aktualne družbene platforme in razne aplikacije, še vedno je pri iskanju ljubezni, partnerja, ključna temeljna oblika človeške interakcije – neverbalna komunikacija. Kaj se v resnici zgodi v tistih nekaj sekundah, preden se dve osebi sploh začneta pogovarjati? Znanstveniki so se poglobili v ta tihi pogovor spogledovanja in odkrili presenetljivo ugotovitev: signali, ki jih ženska pošilja z govorico telesa, so pogosto močnejši napovednik moškega pristopa kot njena fizična privlačnost.
Pri spoznavanju se pogosto porajata dve večni vprašanji. Ženske se sprašujejo, kako moškemu na nevsiljiv način sporočiti, da si želijo njegove pozornosti, medtem ko se moški trudijo razvozlati, ali je nasmeh resnično povabilo ali zgolj vljudnostna gesta. Da bi odgovorili na ta vprašanja, so raziskovalci zavihali rokave in se podali na teren – v ameriške bare in univerzitetne kampuse, kjer so diskretno opazovali in beležili govorico telesa.
Neverbalni signali
Vodilna na tem področju je psihologinja, dr. Monica Moore, ki je s svojo raziskavo iz leta 1985 postavila temelje za razumevanje ženskih neverbalnih signalov. Njena ekipa je več ur opazovala več kot 200 samskih žensk in natančno popisala 52 različnih gest, s katerimi so pritegnile moško pozornost v manj kot 15 sekundah. Pozornost je bila definirana kot pristop moškega, začetek pogovora, povabilo na ples ali v redkih primerih celo poljub.
Med desetinami zabeleženih signalov se je izkazalo, da je enajst temeljnih potez najpogostejših in najučinkovitejših. Ne gre za zapletene koreografije, temveč za subtilne, pogosto nezavedne gibe, ki pa pošiljajo jasno sporočilo.
Med najpogostejšimi signali, ki so jih opazili raziskovalci, so bili tisti, ki so bili vidni že na daleč. Ženska, ki je sama sedela ali stala, vendar se je zibala v ritmu glasbe, je delovala sproščeno in dostopno. Ključen je bil tudi pogled: tako imenovani »prelet prostora«, pri katerem je ženska za nekaj sekund pregledala okolico, ne da bi vzpostavila stik z očmi, je moškim dal priložnost, da jo opazijo. Temu je pogosto sledil kratek, bežen pogled še vstran proti moškemu, ki jo zanima, ali pa daljše, več kot trisekundna zaustavitev pogleda, kar je že skoraj nedvoumno vabilo.
Ko je bila pozornost vzpostavljena, so v igro vstopili drugi elementi. Značilni gibi, kot sta odločen zasuk glave nazaj ali igrivo popravljanje las z roko, so služili kot poudarki, ki so pritegnili pogled. Nasmeh pa ostaja univerzalno najmočnejše orodje — preprost dvig ustnih kotičkov je signaliziral odprtost in prijaznost.
V kasnejši, še bolj poglobljeni študiji iz leta 1989 sta Moore in njena sodelavka, dr. Diana Butler primerjali obnašanje žensk, ki so jim moški pristopili, s tistimi, ki so večer preživele same. Rezultati so bili osupljivi.
Razlika v obnašanju
Ugotovili so, da med obema skupinama žensk ni bilo statistično pomembne razlike v povprečni oceni fizične privlačnosti, ki so jo podali neodvisni opazovalci. Razlika je bila izključno v obnašanju. Ženske, ki so bile deležne pozornosti, so se pogosteje nasmihale, plesale same, prikimavale moškim na daljavo, se nagibale v njihovo smer in izvajale gesto, imenovano »izpostavljanje vratu« – nagib glave v stran, ki razkrije ranljiv, vendar privlačen del telesa.
Najbolj presenetljiv zaključek študije pa je bil, da je bila manj atraktivna ženska, ki je aktivno uporabljala ta nabor signalov, veliko bolj verjetno deležna moškega pristopa kot pa izjemno privlačna ženska, ki ni kazala nobenega zanimanja in je imela zaprto telesno držo. Sporočilo je jasno: aktivno izražanje zanimanja premaga pasivno lepoto.
Ko pogovor steče, se govorica telesa spremeni. Ženska, ki jo moški zanima, se bo nagnila bližje, se smejala njegovim šalam in iskala priložnosti za dotik. To je lahko sprva nedolžno dotikanje predmeta, ki ga drži v roki, kasneje pa bežen dotik njegove roke, rame ali noge. Ti subtilni fizični stiki krepijo občutek povezanosti in intimnosti.
Ta znanstvena dognanja ponujajo dragocen vpogled za oba spola. Ženskam dajejo vedeti, da imajo moč v svojih rokah – z nekaj preprostimi, vendar jasnimi signali lahko bistveno povečajo verjetnost, da bo moški, ki jih zanima, zbral pogum za prvi korak. Moškim pa ponujajo nekakšen vodnik za branje signalov, kar zmanjšuje strah pred zavrnitvijo in jim pomaga prepoznati resnično zanimanje.
