V Bjelovarsko-bilogorski županiji na Hrvaškem živi nekaj sto Romov s svojo edinstveno kulturo, običaji, himno in celo zastavo. Člani njihovega društva mojstrsko ustvarjajo izdelke iz dišeče sivke, v čudoviti leseni hiši nedaleč od Bjelovarja pa ohranjajo spomin na nekdanje čase. Če med obiskom postanete lačni, vam bodo z ljubeznijo pripravili pristne tradicionalne jedi – tako kot so jih kuhale njihove mame in babice.
To so Lovari, ena od osmih etničnih skupin Romov, ki danes živijo na Hrvaškem. Čeprav jih je bilo pred drugo svetovno vojno na hrvaških tleh več kot 30.000, jih danes na območju Bjelovarsko-bilogorske županije živi le še okoli 500. Obiskali smo jih v mali vasi Maglenča, kjer so zgradili edinstven turistično-kulturni objekt, v katerem lahko pobliže spoznate njihov način življenja, odkrijete starodavne običaje in pogumno razbijete strahove ter predsodke, ki so se skozi zgodovino oblikovali o tem narodu, ki je prestal neverjetno težke čase.
Podpora in priložnosti za vse
Na vhodu v Romsko hišo sta nas toplo sprejeli Slađana Đurđević, med svojimi in v kraju znana kot »plava Ciganka« zaradi svojega mešanega zakona, in njen mož Goran Đurđević, predsednik Društva Lovari – Romska hiša in prvi Rom z diplomo na Hrvaškem. Pred desetletjem sta zgradila kulturni center, katerega cilj je širši javnosti približati Lovare – avtohtone Rome na Hrvaškem, njihove običaje in življenjske zgodbe. Zakonca izžarevata posebno energijo, njuna strast do ustvarjanja pozitivnih sprememb v družbi pa je izjemno navdihujoča.
Diskriminacije ne doživljajo le Romi, a po zadnji raziskavi, ki jo je izvedel urad varuha človekovih pravic pri sosedih, je prav to etnična skupina, do katere obstajajo najbolj izraženi predsodki, ki še vedno rastejo. Večina anketirancev meni, da Romi živijo od socialne pomoči in da nočejo delati, skoraj četrtina vprašanih pa jih ne bi zaposlila v svojem zasebnem podjetju. Prav te skrb vzbujajoče številke so razlog, da se družina Đurđević pogumno zoperstavlja predsodkom in diskriminaciji ter spodbuja zavedanje o pomenu enakosti in vključenosti.
Danes v Bjelovarsko-bilogorski županiji skorajda ne boste našli ulice ali naselja, kjer bi živeli izključno Romi. Snježana nam pove, da Romi danes normalno obiskujejo vrtce in nadaljujejo šolanje v osnovnih ter srednjih šolah. Dober primer tega je integracijski vrtec v Bjelovarju, ki že več kot desetletje združuje romske in neromske otroke. Opazen je tudi vse večji delež posameznikov, ki se odločajo za študij. Vsi ti pozitivni premiki pričajo o pomenu podpore, razumevanja in enakih priložnosti za vse, ne glede na etnično pripadnost.
Ali veste, kakšno povezavo ima pesem Gyelem, gyelem z Romi?
Romi so eden redkih narodov na svetu, ki še danes nima svoje države, pojasnjuje Slađana. Ob vstopu v Romsko hišo se obiskovalci seznanijo z bogato romsko zgodovino – od časa naseljevanja Evrope, ko so jih imenovali »nedotakljivi«, prek preganjanja, mučenja in poniževanja pred drugo svetovno vojno in med njo, pa vse do leta 1971, ko je v Londonu potekal prvi svetovni kongres Romov. Prav takrat so sprejeli pomembne odločitve o romski zastavi, uradni himni in razglasitvi romskega jezika ter sprejeli ime Rom, ki v romskem jeziku pomeni »človek«. Tega leta so bili tudi prvič uradno popisani kot narodna manjšina v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, katere del je bila tudi Hrvaška.
Čeprav še danes nimajo svoje države, le redki poznajo njihovo zastavo in himno. Romska zastava ima spodnji zeleni del, ki simbolizira zemljo, in zgornji modri del, ki predstavlja nebo. V sredini je rdeče kolo, ki simbolizira potovanja in migracije Romov. Uradna romska himna temelji na znani romski pesmi Gyelem, gyelem, kar v prevodu pomeni »grem, grem«.
Vedno so ljubili in iskali svobodo
Lovari, najstarejša romska skupina na Hrvaškem, predstavljajo izredno pomemben del kulturne in zgodovinske dediščine. Snježana poudarja, da so kot pripadniki katoliške veroizpovedi dolgo negovali tradicijo trgovine. Že v času Dubrovaške republike najdemo prve omembe te skupnosti, njihovo ime pa izvira iz besede »lova«, kar pomeni denar in namiguje na trgovinsko dejavnost.
Zavedajoč se pomena ohranjanja svoje zgodovine in kulture si danes v Romski hiši prizadevajo predstaviti in promovirati bogato romsko dediščino z ustvarjanjem avtentičnega prostora, ki prikazuje tradicionalno kulturo, običaje in način življenja. Ta prostor služi kot stičišče, kjer lahko obiskovalci spoznajo bogastvo romske kulture – od tradicionalne noše, plesa in glasbe do obrti in kulinarike.
Med obiskom smo imeli privilegij okusiti domačo sivkino rakijo in tradicionalni kruh, ki je bil desetletja temelj prehrane mnogih družin. Ti okusi nas povezujejo s preteklostjo in odražajo zgodbo tega naroda. Navdihujoče predavanje, ki smo mu prisostvovali, je razkrilo, da so Romi vedno ljubili svobodo in si jo prizadevali ohraniti – ter da je njihovo merilo za ocenjevanje ljudi preprosto: ali si dober človek ali ne, ne glede na poreklo ali gmotno stanje.
Romsko hišo bogati raznolika ponudba vsebin, ki bodo zadovoljile radovednost vsakega obiskovalca. Poleg razgleda na fascinantno stalno razstavo, posvečeno zgodovini in običajem Lovarov, najdemo tam tudi mini knjižnico – pravi zaklad znanja o romski kulturi. Kulturno-edukativni center ponuja navdihujoče okolje za sodelovanje v različnih programih, na predavanjih in delavnicah, ki oživljajo bogastvo romske dediščine. Če želite svoje doživetje še dodatno obogatiti, se lahko vnaprej najavite in rezervirate degustacijo tradicionalnih jedi.
Na posestvu lahko občudujete tudi nasade sivke, za katere družina Đurđević pravi, da so najlepši julija. V prihodnosti načrtujejo preoblikovanje svojega posestva v podeželsko domačijo, kamor boste lahko vsak konec tedna prišli po svoj odmerek prave domače gostoljubnosti. Seveda z odprtim srcem in umom, tako kot sta nas sprejela Slađana in Goran, par, ki podira vse predsodke in ustvarja podobo boljše Hrvaške.
