Na kaj pomislite, ko kdo omeni reko Dravo? Na vinorodni okoliš in tradicionalna martinovanja? Na mariborski Lent in tamkajšnji festival? Seveda, vse to je povezano z Dravo. A območje reke Drave med Mariborom in mejo s Hrvaško je tudi izjemno bogato z biotsko raznovrstnostjo. Med drugim predstavlja prebivališča redke in ogrožene flore ter favne, ki so po domači in mednarodni zakonodaji deležna posebnega varstva. Gre za eno redkih območij v Sloveniji, kjer se še ohranjajo rečni procesi, kot so meandriranje, poplavljanje in nastajanje prodišč – sploh proti Središču ob Dravi, kjer reka še ima prostor.
»Ta del Drave je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 in predstavlja pravo zakladnico biotske raznovrstnosti. Reka namreč s tokom ustvarja različna življenjska okolja, ki se izmenjujejo na majhnem prostoru ter se zaradi njene dinamike stalno spreminjajo. Večja kot je pestrost življenjskih prostorov, več živalskih in rastlinskih vrst lahko tam najde svoj dom,« je pojasnil Boris Keuc iz RRA Podravje Maribor, vodja projekta Drava – Natura 2000, reka za prihodnost (zaDravo).
Nekdanji naravni široki poplavni obrečni prostor je zdaj močno okrnjen. Naravni rečni procesi so omejeni ali celo odsotni. Posledično številne vrste najdejo svoj dom le še v ozkem obrečnem prostoru oziroma drugače povedano – pestrost vrst je navidezno velika, ker poteka na malem, zelo ozkem rečnem koridorju reke Drave. Število vrst in številnost populacij drastično upada. Celotna stara struga reke Drave je del omrežja Natura 2000, ponekod je tudi zavarovana v obliki krajinskih parkov: Krajinski park Drava, Krajinski park Šturmovci, Krajinski park Središče ob Dravi in naravni rezervat Ormoške lagune.
Visoka cena gradnje hidroelektrarn in urbanizacije
Neugodno stanje habitatov ob Dravi je posledica več desetletij intenzivnih posegov v prostor. Mnogi rečni in obrečni življenjski prostori so se zmanjšali, še obstoječi pa so v slabem stanju. Na slovenskem delu reke je kar osem hidroelektrarn.
Hidroenergetska izraba reke je močno spremenila njen pretočni režim. Zaradi regulacije reke in odvzema devetdesetih odstotkov vode, ki gre v kanale hidroelektrarn, so se nekdaj aktivni rečni procesi, kot so nastanek prodišč, stranskih rečnih rokavov in mrtvic, skoraj popolnoma ustavili. Hidroelektrarni Zlatoličje in Formin v okolici Ptuja sta bistveno vplivali na naravno dinamiko reke Drave. Z odvzemom večine pretoka v energetske kanale je struga Drave ostala z minimalnim ekološkim pretokom. To je povzročilo znižanje gladine vode in podtalnice ter zmanjšanje poplavne pogostosti. Prodišča so se začela zaraščati, mrtvice izsuševati, poplavni gozdovi so se skrčili, naravno pomlajevanje drevesnih vrst pa je moteno oziroma onemogočeno. Svoje je prispevala tudi urbanizacija, saj se je gradnja pomaknila v poplavni prostor. Tudi intenzivno kmetijstvo širi obdelovalne površine v poplavni rečni prostor in je povzročilo zmanjšanje površin poplavnih gozdov, travnikov in drugih redkih poplavljenih življenjskih prostorov.
Reka za živali, rastline in ljudi
Da bi ohranili edinstveno življenjsko okolje ob Dravi, je konec leta 2019 stekel projekt Drava – Natura 2000, reka za prihodnost (zaDravo). Vodilo projekta je bilo ohranjanje narave in izboljšanje kakovosti življenja v rečnem in obrečnem pasu Drave, tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot za ljudi.
»Reka nam z obrečnim prostorom zagotavlja številne brezplačne storitve, če ji le dopustimo: čiščenje vode, vpliv na lokalno mikroklimo, zadrževanje poplavne vode … Ne smemo pozabiti niti na njen estetski, kulturni in rekreacijski vidik,« je poudaril Keuc.
Med ključnimi ukrepi je bila obnova prodišč z odstranitvijo mulja in invazivnih rastlin. Vzpostavili so se novi vodni habitati (mlake, zatoki, rokavi) za dvoživke in avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico, spodbujalo se je naravno pomlajevanje obrečnih gozdov.
Eno ključnih prezimovališč za vodne ptice
Na reki in ob njej najdemo bogat svet ptic. Poleg številnih ptic, ki živijo pri nas vse leto, je na Dravi izredno veliko zimskih gostov, saj več kot dvajset tisoč vodnih ptic tam prezimuje. Približno toliko je tudi selivk, ki jeseni in spomladi sledijo toku reke. Med njimi so velike jate rac, gosi in pobrežnikov.
V okviru projekta zaDravo so posebno pozornost namenili enajstim rastlinskim in živalskim vrstam. Izvedena je bila denimo doselitev ogrožene rastlinske vrste plazeča zelena na ustrezne mikrolokacije. Ogrožene pa so tudi številne živali.
»Zaradi opuščanja rabe na travnikih in pašnikih ter hitrega zaraščanja z grmovjem rjavi srakoper na širšem prostoru obrečnega sveta reke Drave ne najde več zadovoljivih življenjskih razmer. Število rjavega srakoperja se je v Sloveniji med letoma 2008 in 2023 zmanjšalo za okoli 25 odstotkov,« opozarja Jasmina Kotnik iz mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Močvirska sklednica je edina slovenska avtohtona sladkovodna želva. Njeni najpogostejši življenjski prostori so stoječe in počasi tekoče vode z bogatim obrežnim in vodnim rastlinjem ter blatnim dnom. Kljub temu da je vezana na vodne habitate, so za njeno uspešno razmnoževanje nujno potrebni tudi ustrezni kopenski habitati, predvsem primerna mesta za odlaganje jajc. V sklopu projekta zaDravo je bila izvedena raziskava, rezultati katere so pokazali, da je na celotnem rečnem in obrečnem prostoru med Mariborom in Središčem ob Dravi močvirsko sklednico mogoče opaziti le še na petih območjih.
Skrb za zatočišča velikega podkovnjaka
Med živalmi, ki so jim v projektu namenili posebno pozornost, je tudi veliki podkovnjak. Gre za eno izmed dvaintridesetih vrst netopirjev pri nas. Edini leteči sesalci našega planeta so s svojim skrivnostnim nočnim načinom življenja spodbudili nastanek številnih neresnic in mitov. Ta zmotna prepričanja velikokrat vodijo v preganjanje netopirjev in uničevanje njihovih zatočišč. Netopirji ne pijejo krvi. V Evropi živeči netopirji se prehranjujejo z žuželkami (na primer nočnimi metulji, hrošči, komarji) in drugimi nevretenčarji (na primer pajki). Ne zapletajo se v lase in niso slepi. V prostoru se namreč zelo natančno orientirajo predvsem z eholokacijo, ki deluje podobno kot sonar ali radar. V okolico oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice in si s poslušanjem odboja teh klicev od predmetov v prostoru ustvarijo zelo natančno zvočno sliko prostora.
Grad Borl ob reki Dravi je v toplem delu leta nadvse pomembno netopirsko zatočišče v severovzhodni Sloveniji. Do leta 2024 je bilo tako v kletnih prostorih kot na podstrešju gradu evidentiranih kar pet vrst netopirjev. Grad Borl je poleg gradu v Podčetrtku in vhodnih delov jame Huda luknja pri Gornjem Doliču edino poznano kotišče velikega podkovnjaka v severovzhodni Sloveniji.
Za velikega podkovnjaka lahko rečemo, da izstopa s svojo velikostjo, saj je največji evropski podkovnjak, a kljub temu tehta le od 18 do 24 gramov. Njegov razpon kril v letu pa lahko meri tudi do 40 centimetrov. In ravno zaradi tega potrebuje velike odprtine, skozi katere lahko prosto prileti v prostore oziroma zatočišča in odleti iz njih.
Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi le od dva do tri tisoč odraslih velikih podkovnjakov. Zato lahko neprimerne obnove stavbnih zatočišč ali nepravilno upravljanje jamskih prezimovališč nepredstavljivo hitro uničijo pri nas živečo populacijo te vrste.
Pomembno ni le videti, ampak tudi razumeti
V okviru projekta so ob Dravi postavili tudi tako imenovane interpretacijske centre. Njihova posebnost je v tem, da obiskovalcem ne podajajo le informacij, temveč jih spodbujajo k razumevanju in čustvenemu doživljanju narave. Centri so več kot le informacijske točke – ponujajo doživetja, razstave, zgodbe Drave v luči trajnostne prihodnosti ter hkrati usmerijo obiskovalce z najobčutljivejših območij narave ter ponazorijo, zakaj obisk tam ni zaželen. Posebna pozornost je namenjena otrokom, ki se skozi igro in zgodbe lika Zlatka Šodra učijo o naravi.
Interpretacijski centri so povezani z interpretacijskimi točkami in potmi na terenu, kar ustvarja celovito naravovarstveno izkušnjo ter ponuja nov izobraževalni prostor.
Čeprav je projekt formalno že zaključen, v Regionalni razvojni agenciji za Podravje Maribor še naprej iščejo rešitve za nastale posledice, ki so rezultat več desetletij intenzivnih posegov v rečni in obrečni prostor. Poseben izziv je tudi povezovanje vseh deležnikov (kmetovalcev, gozdarjev, ribičev, lovcev …), kar je zelo pomembno za ohranjanje dobrega stanja vseh življenjskih prostorov ob reki, kakor tudi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
