Ko beseda teče o tem, kaj predstavlja dobro naložbo, ki srednje- in dolgoročno ne bo izgubljala vrednosti, temveč jo bo v najslabšem primeru zadržala oziroma jo bo pridobivala, praviloma pomislimo na nakit, zlato, drage kamne, umetnine, redke zbirateljske predmete, ure in podobno. Na tak seznam se še nedolgo tega ne bi uvrščali modni kosi, razen seveda, če jih je ob kakšni posebni priložnosti nosila zelo slavna oseba. A časi se spreminjajo in v zadnjih letih so prav to, odlična investicija, postali tudi omenjeni, v prvih vrstah nekatere ženske torbice, ki jih izdelujejo v manjših serijah. V prvi vrsti to velja za slovito torbico znamke Hermès Birkin.
Ko beseda teče o tej torbici, ne govorimo zgolj o modnem dodatku, statusnem simbolu, umetnosti, prestižu, temveč o investiciji. Birkin je namreč torbica, ki ne devalvira, ravno nasprotno: vrednost večine modelov s časom raste, še posebej, če so v dobrem stanju, redke ali neuporabljene. Nekateri zbiratelji in investitorji jo tako dobesedno hranijo kot umetniško delo, ne da bi sploh bila v uporabi.
Za osnovno informacijo ali zgolj osvežitev spomina: zgodba o tej sloviti torbici se je začela povsem naključno, na letu iz Pariza v London leta 1983, ko je francoski modni mogotec in prvi mož skupine Hermès Jean-Louis Dumas sedel poleg angleške igralke in pevke Jane Birkin. Medtem ko sta se pogovarjala, se je Jane pritožila, da ne najde prave torbe za vsakdanjo uporabo – nekaj elegantnega, a dovolj velikega za plenice, stekleničko in zvezek. Dumas je skiciral torbo kar med letom, ko so pri Hermèsu izdelali prvo, pa je šla kakopak v roke osebi, ki jo je navdihnila in po kateri je tudi dobila ime. In prav ta, originalna »birkinka« oziroma njen prototip je pred kratkim na dražbi postal najdražja torbica vseh časov, saj so jo prodali za neverjetnih 8,6 milijona evrov!
Singapurka jih ima več kot 200
No, do te konkretne torbice in konkretnega dogodka še pridemo. Najprej še nekaj o tem, zakaj so torbe birkin tako zelo posebne in čemu so dobra investicija, četudi, jasno, vrednosti zgoraj omenjene originalne nikoli ne bodo dosegle. Razlogov je več. Gre denimo za torbico, ki predstavlja ekskluzivnost v najčistejši obliki, pri kateri ni množične proizvodnje, saj vsako posebej ročno izdela en sam mojster v delavnici Hermès v Franciji, proces pa traja približno 48 ur. Serijska številka tako ni le številka, ampak podpis mojstra. Prav tako gre za torbico, ki se na neki način ne prodaja – ampak »se dobi«. Oziroma se dobi pravico, da jo lahko nekdo kupi; preprosto kupiti je namreč ni mogoče, četudi ima potencialni kupec na računu milijone. Proces pridobitve omenjene pravice je skoraj ritualen. Pri Hermèsu namreč torbice ne ponujajo vsakemu, ki stopi v njihov butik, saj moraš biti najprej »primeren kupec«. To pomeni, da si dolgoletna stranka, ki je v preteklosti pri Hermèsu že zapravila na tisoče evrov, denimo za šale, pasove, čevlje in druge torbice. Pa tudi takrat torbice birkin ne moreš naročiti po katalogu, temveč je treba čakati mesece ali celo leta, da dobiš priložnost za nakup. In ko jo dobiš, cene hitro odnese v nebo. Dandanes se namreč cene novih torbic birkin začnejo pri dobrih 10.000 evrih za osnovni model (birkin 25 iz telečje kože) in segajo do več kot 50.000 evrov za večje modele, izdelane iz eksotičnih materialov, kot je krokodilja ali nojeva koža, nekatere omejene izdaje ali torbice s posebnimi zaponkami iz 18-karatnega zlata ali diamantov pa presegajo tudi 100.000 evrov.
Zgodba zase so rabljene torbice birkin. Ali, kot se v zadnjem času reče lepše, takšne, ki so bile »predhodno v lasti« oziroma »predhodno ljubljene«, kar bi bila približna prevoda angleških besednih zvez »pre-owned« oziroma »pre-loved«, saj jih, kot že omenjeno, lastnice niti ne nosijo in s tem tudi rabljene ne morejo biti. Prav sekundarni trg se je v zadnjih letih razcvetel, saj na tak način odpade zgoraj opisano čakanje v vrsti, posamezne spletne platforme in fizične trgovine v največjih svetovnih mestih pa ponujajo precej široko izbiro primerkov, ki so lahko pogosto še bistveno dražji od novih. Zato je jasno, da si jih lahko privoščijo le redke, med katerimi se lahko denimo s kolekcijo, ki presega 100 torbic birkin, pohvalita Kylie Jenner in Victoria Beckham. Obe zvezdnici pa močno prekaša manj znana nekdanja stevardesa, ki je kasneje zaslovela kot vplivnica na družbenih omrežjih, Singapurka Jamie Chua. Ta naj bi imela v lasti okrog 200 birkink, katerih skupna vrednost naj bi presegala sedem milijonov evrov.
Kupec nekdanji nogometaš
Kar pa je torej še vedno manj od vrednosti le ene, že omenjene prve, ki so jo prejšnji mesec prodali na zasebni dražbi dražbene hiše Sotheby's v Parizu. Črno usnjeno torbico, ki je postavila temelje za morda kar najbolj zaželen modni dodatek v zgodovini, je za že omenjenih 8,6 milijona evrov kupil zasebni zbiratelj iz Japonske, za katerega se je kmalu razvedelo tudi, kdo je v resnici. Čeprav so najprej mnogi menili, da gre za Jusakuja Maezavo, bogataša, ki je pred leti zaslovel, ko je prav tako na dražbi odštel kar 110 milijonov dolarjev za slovito Basquiatovo sliko, se je naposled izkazalo, da je torbico kupil nekdanji nogometaš Šinsuke Sakimoto, ki je po karieri postal uspešen podjetnik. »Ta cena je osupljiv prikaz moči legende in njene sposobnosti, da vžge strast ter željo zbirateljev po izjemnih predmetih z edinstveno zgodbo,« je ob tem povedala Morgane Halimi, vodja oddelka za torbice in modo pri hiši Sotheby's, po besedah katere je za torbico sicer potekal desetminutni napet boj, v katerem se je med devetimi odločnimi zbiratelji, ki so si vsi želeli kos z izjemno zgodovinsko vrednostjo, kar iskrilo.
Pred omenjenim Japoncem je Jane Birkin torbico uporabljala deset let, nato pa jo je leta 1994 podarila v dobrodelne namene – izkupiček je bil namenjen skladom za boj proti aidsu. Kasneje jo je kupila Catherine Benier, lastnica luksuzne butične trgovine v Parizu, ki je torbico hranila 25 let – vse do omenjene rekordne prodaje. Dodajmo še, da je pred tem najvišjo ceno na dražbi dosegla še ene Hermèsova torbica, in sicer White Himalaya Niloticus Crocodile Diamond Retourne Kelly 28, ki so jo prodali za »vsega« slabega pol milijona evrov. Pa da ne bo pomote, »vsega« le zato, ker je tokratni znesek tistega tako zelo presegel.
