Grad Grad ni le največji, temveč tudi eden najpomembnejših grajskih kompleksov v Sloveniji. Z bogato zgodovino, arhitekturnimi presežki in mističnimi legendami vabi obiskovalce k odkrivanju skrivnosti, ki jih šepetajo njegovi starodavni zidovi. Kljub stoletjem burnih dogodkov grad še danes ostaja simbol moči in tradicije ter pomemben del kulturne dediščine Goričkega.
Danes se grad obnavlja s pomočjo programa Phare. V grajskih prostorih sta sedež Krajinskega parka Goričko in informacijski center krajinskega parka treh dežel. V vzhodnem traktu gradu so umeščeni prostori in pisarne krajinskega parka, v pritličnem delu pa delavnice domače obrti in prostori, ki služijo predstavljanju parka in lokalnih posebnosti. Obiskovalci si lahko ogledajo črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, žganjekuho, zeliščarstvo, tkalnico, kovačnico ter lončarsko in kolarsko delavnico.
V gradu je v obnovljenih sobanah poročna dvorana, kjer se že nekaj let pari poročajo in obnavljajo svoje zaobljube, v novih obnovljenih prostorih pa bo ponovno nameščena tudi muzejska zbirka predmetov z gradu in iz okolice, ki je bila urejena leta 1972 (muzej sta takrat v kapeli uredila Franček Štefanec in Jože Rituper, danes pa je nekaj predmetov razstavljenih v delavnicah domačih obrti, preostali predmeti pa bodo v prihodnosti spet zbrani in urejeni v muzejski zbirki).
Prenočišče na gradu
Prenočiti v objemu trdno stoječe graščine na skali ugaslega vulkana v zavetju krošenj stoletnih dreves grajskega parka je vsekakor izjemno doživetje. Štiri popolnoma prenovljene in moderno opremljene sobe (dve z dvojno posteljo in dve z dvojno posteljo in dodatnim ležiščem v predprostoru) zagotavljajo prijetno bivanje v Krajinskem parku Goričko. Kolesarjem je za raziskovanje okoliške narave in kulturne dediščine na voljo brezplačna izposoja desetih koles z opremo za varno vožnjo. Za goste so pripravljeni zvočni vodniki, ki razkrivajo skrivnosti v prostorih gradu in krajinskega parka.
Skrivnostni vodnjak in legende
Grad obdajajo številne legende, najbolj znana je zgodba o zmaju Kaču z zlato krono. Prav tako skrivnosten je globok vodnjak, vklesan v živo skalo, katerega končna globina še danes ni povsem znana. Leta 2020 so jamarji odstranili odpadke do 13,7 metra globine, toda koliko globlje sega vodnjak, ostaja uganka. Na grajskem dvorišču naj bi iz globin zemlje vrele posebne energije, ki jih obiskovalci lahko čutijo kot toploto ali mravljince.
Na gradu našli že 13. vrsto netopirjev
Na gradu pa ne živi samo legenda, ampak tudi več kolonij netopirjev. Ob rednem mesečnem pregledu kletnih prostorov in grajskega zvonika so zaposleni Javnega zavoda Krajinski park Goričko nedavno odkrili še eno vrsto teh letečih sesalcev – vejicatega netopirja (myotis emarginatus). To je že 13. evidentirana vrsta na omenjenem gradu. Od drugih vrst iz rodu myotis se vejicati netopir razlikuje po svetlo opečnati barvi dlake na hrbtu in dokaj svetlih uhljih. »Konkretno ta vrsta netopirja ni redka, ne na Goričkem ne v Sloveniji ali tem delu Evrope. Obstaja več znanih zatočišč oziroma kotišč, v cerkvah in jamah. To vrsto smo imeli na Goričkem v preteklosti že evidentirano. Da se jo opaziti recimo pod kakšnimi tesnimi napušči stanovanjskih hiš ali zapuščenih hiš,« je pojasnil sodelavec Javnega zavoda Krajinski park Goričko Gregor Domanjko. V grajskih kleteh, ki so za obiskovalce nedostopne in so v slabem stanju, je veliko špranj, kjer bi lahko zgrešili to ali morebiti tudi katero drugo vrsto. Trenutno je v gradu porodniška skupina malega podkovnjaka, kar pomeni, da so zbrane samo netopirke brez samcev. Tam je tudi manjša skupina dolgokrilega netopirja. Grad na Goričkem je sicer ena od dveh stavb v Sloveniji, kjer je netopirje mogoče spremljati vse leto. Spomladi se v kletnih prostorih zadržuje od 50 do 100 osebkov dolgokrilega netopirja. Večina jih maja zapusti grad in odleti v kotišča. Zgodaj spomladi v grajski zvonik priletijo samičke malega podkovnjaka. V zadnjih letih opažajo do 120 osebkov te vrste. Pozno poleti in jeseni okoli 200 do 300 osebkov dolgokrilega netopirja skupaj z navadnimi netopirji pride v kletne prostore na parjenje. Pozimi pa grad kot prezimovališče uporabljajo vrste, kot so dolgokrili netopir, navadni netopir, mali podkovnjak in širokouhi netopir, je pojasnil Domanjko.
