Društvo Antonovanje na Kogu je tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika (zavetnik živine in prašičerejcev) 17. januarja sredi majhnega naselja v občini Ormož, na robu Slovenije in na slemenu zelenega morja Jeruzalemskih goric, pripravilo dogodek, ki si zasluži globok poklon. Slavko Perc, oče Čurkarijade, je že pred 18 leti zaznal potencial za poseben dogodek, ki je medtem že zdavnaj prerasel v zgodbo turizma, kjer kmetje iz Prlekije (zdaj prihajajo kašnate klobase na ocenjevanje tudi iz drugih krajev Slovenije) opozarjajo na pomen domačih kolin in domače hrane, na lokalno, avtentično in pristno. Na zemljo! Zemlja in običaji ljudi, ki imajo na zimo malček časa, hrana in odlična vina so postali glavni atributi praznika. Perc pravi: »Opozarjamo, da je tradicionalna podeželska slovenska kulinarika glavni namen Čurkarijade in Antonovanja! Dogodku smo dodali kulturni utrip, pa športni, za vsakogar nekaj. In vsako leto je več obiskovalcev.«
Vedno manj »gujdekov«
Sobota je ovita v meglo in zalita z ledom, da je korak po Kogu skorajda nemogoč. Tudi zelena krila kogovskih vinogradov bliskajo svetleče pozdrave pohodnikom, ki prihajajo po različnih poteh. Na vodnjaku pred belo cerkvico pozdravlja plakat s stiliziranim prašičem, podoba z likovnega natečaja na temo reje prašičev, h kateremu so organizatorji povabili okoliške vrtce in osnovne šole z obeh strani državne meje. Kasneje na stenah telovadnice podružnične OŠ Kog, kjer je potekala prireditev, opazim celo množico upodobitev »gujdekov«, kot jim pravijo Prleki. Včasih, ne tako dolgo nazaj, jih je imela skorajda vsaka hiša, danes pa je vse več otrok, ki živega prašiča sploh še nikoli niso videli.
Prostor med cerkvijo in šolo je poln majhnih, veselih snežakov. Ob njih je na stebru predstavljen vaški grb s sinico, uničevalko škodljivcev kmetovega pridelka. Včasih jih je bilo po listnatih gozdovih tod okoli zelo veliko, potem so se drevesa umaknila vinski trti. Zraven je pomnik generalu Rudolfu Maistru; Kog in prebivalci okoliških vasi še pomnijo hude čase vojne. V trenutku spoznaš, da so tod z izbornim spoštovanjem zavezani zgodovini in življenju. In tako je tudi, ko poklepetaš z ljudmi. Vseskozi omenjajo zemljo, še pred vinom in hrano.
Čurka mora biti aromatična
Čurke že vsa ta leta ocenjujeta dve komisiji: potrošniška in strokovna. Prav ocenjevanje je odpravilo začetniške napake: izstopanje začimb, suhost, barva. Kot pravi Peter Pribožič, vodja strokovne komisije za ocenjevanje čurk, sicer pa vodja javne službe za kmetijsko svetovanje pri KGZ Ptuj, je zdaj že zelo veliko odličnih čurk, ki morajo biti lepe na pogled (naravni ovoj zaradi toplotne obdelave ne sme biti počen), nadev mora biti usklajen in po prerezu enakomeren, tekstura dovolj sočna in kompaktna, ne drobljiva, vendar ne premastna ali oljasta, vonj ne sme vsebovati neprijetnih arom, največ točk pa zagotavlja okus – čurka mora biti aromatična, dovolj in ne preveč slana in poprana!
Posebno vlogo ima na Čurkarijadi društveni mesar Matjašek I. Kogovski, gospodar čurk, ki pomen čurk in kolin zastopa širom po Sloveniji in v tujini. Ivan Žinko je eden redkih mesarjev, ki pridejo na dom, da opravijo koline. Sicer je gonilna sila Prleških biserov, odgovoren za zabavo, vino, predvsem pa za kuhanje Matjašekovega kotla.
Čurkarijado (ta ima celo svojo himno) so v nedeljo dopolnili še sveta maša za žive in pokojne živinorejce, nastop cerkvenih zborov, kuhanje Matjašekovega kotla, proščenje, Antonova tržnica s predstavitvijo lokalnih ponudnikov na stojnicah, srečanje vozil steyer in starodobnikov … Sicer pa Antonovanje, Čurkarijada je le njegov del, s pestrim programom traja kar 14 dni, letos med 10. in 24. januarjem.
